James W. Fowler se pri svojih razmišljanjih in raziskovanjih po eni strani naslanja na Erixona in njegove stopnje socialnega razvoja, po drugi pa še bolj na Piageta in Kohlberga. Seveda zlasti slednja avtorja skuša preseči in ju »nadgraditi« z religiozno dimenzijo življenja. Tako želi Piagetove stopnje kognitivnega razvoja prepojiti s čustvi, motivi in simboli ter jih tako »razširiti«, Kohlbergove stopnje moralnega razvoja pa »prevrednotiti«. Za Kohlberga so namreč stopnje moralnega razvoja pogoj za razvoj religiozne dimenzije. Fowler pa v nasprotju s Kohlbergom na prvo mesto postavlja vero in jo razume kot temelj moralnega učenja, razmišljanja in delovanja. Pri tem seveda razlikuje med vero (faith) in vsebino verovanja (belief). Vera (faith) ni le načelno in neprizadeto sprejemanje »Boga filozofov«, marveč odnos, ki človeka – v smislu P. Tilicha – nujno prizadene in tako osmišlja njegovo življenje.4
Poleg omenjenih Piageta in Kohlberga Fowler upošteva še E. Eriksona, D. Levinsona in C. G. Junga (proces individualizacije), R. Kegana (stopnje razvoja samega sebe), R. Selmana (razvoj s pomočjo sprejemanja vlog). Upoštevajoč navedene avtorje in njihove teorije skuša oblikovati celostno »genetično pisteologijo« kot teorijo razvoja verovanja, s katero ponazarja, kako je »razvoj oz. rast vere, ki osmišlja«, tesno povezana in prepletena s siceršnjim osebnostnim in socialnim razvojem človeka.5 Zlasti psihologi, ki svoje teorije o razvoju oz. rasti osebnosti povezujejo s pojmom identitete, v svoja razmišljanja med bistvene dejavnike prištevajo tudi religiozno dimenzijo življenja.6
J. W. Fowler se v svojih naslanja najprej na Eroksona. Toda veliko bolj od časovnih označb posameznih razvojnih obdobij Fowler uporablja njegov miselni instrumentarij tako imenovanih psihosocialnih »kriz« oz. življenjskih nalog ali izzivov, s katerim interpretira Erikson posamezne stadije človekovega »razvoja«.7
Razvojne stopnje z ustreznimi psihosocialnimi konflikti po Eriksonu in primerjava s stopnjami verovanja po J. W. Fowler8
Erikson
J. W. Fowler
Razvojne stopnje
Psihosocialni konflikti
Starost
Stopnja verovanja
Starost
Oralno-senzorična stopnja
Prazaupanje : pradvom
0-1
Nediferencirana vera – predstopnja verovanja
0-2
Muskularno-analna stopnja
Avtonomnost : sram in dvom
2-3
Intuitivno-
3-
Lokomotorično-genitalna stopnja
Iniciativnost : občutek krivde
4-5
projektivna vera
6/7
Latentna stopnja
Delavnost (podjetnost) : občutek manjvrednosti
6-12
Mitično-dobesedna vera
Po 7. letu
Puberteta in adolescenca
Identiteta : zmešnjava vlog
13-18
Sintezno-konvencionalna vera
Adoles-cenca
Zgodnja odrasla doba
Intimnost : izoliranost
19-25
Individualno-refleksivna vera
Po 20. letu
Srednja odrasla doba
Generativnost : stagnacija
26-40
Povezujoča vera
Po 40. letu
Zrelost
Osebna integracija (integracija jaza) : obup
41-
Univerzalna vera
Redko
Poleg Eriksona Fowler močno upošteva tudi D. Levinsona in njegovo interpretacijo življenjskega ciklusa, ki ga razdeli v štiri približno po 20 let trajajoče razvojne stopnje. V Fowlerjevih prehodih od ene na drugo stopnjo verovanja izstopa pomen priprav na vstop v novo, kvalitetnejšo obliko verovanja. Prav prehodnim obdobjem pa tudi Levinson daje veliko pozornost in – razen prvemu – vsakemu pripiše pet let.9