Directorate-general for agriculture and rural development
Slovenija – sheme premij za ovce in govedo in plačila iz člena 69
Yüklə 3,18 Mb.
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- 11.3.1.Glavne ugotovitve
- 11.3.2.Pojasnila države članice
- 11.3.3.Stališče Komisije pred spravo
- 11.3.4.Mnenje spravnega organa
11.3.Slovenija – sheme premij za ovce in govedo in plačila iz člena 69Št. poizvedbe: NAC/2008/301/SI, NAC/2009/101/SI Zakonodaja: Uredba 1782/2003, Uredba 796/2004, Uredba (ES) št. 1258/1999, Uredba (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 1973/2004, Uredba (ES) št. 1760/2000, Uredba (ES) št. 911/2004, Uredba (ES) št. 21/2004 Datum misije: 11.–15. 5. 2009 Dopis s pripombami: AGRI 008984 z dne 14. 4. 2008, Ares (2009) 218925 z dne 28. 8. 2009 Odgovor države članice: 5420-1/2008/4 z dne 12. 6. 2008, 060-10/2009/24 z dne 28. 10. 2009 Dvostransko srečanje: 19. 1. 2011 Zapisnik dvostranskega srečanja: Ares (2011) 230155 z dne 2. 3. 2011 Odgovor na zapisnik dvostranskega srečanja: 060-10/2009/48 z dne 27. 5. 2011 Spravni dopis: Ares(2012)1020410 z dne 31.08.2012 Zahtevek za spravo: Ni relevantno. Sklic na spravni postopek: Ni relevantno. Mnenje spravnega organa: Ni relevantno. Zadnji dopis: Ni relevantno.
Člen 34(2) Uredbe 796/2004 določa: „Vsaj 50 % pregledov najmanjše stopnje na kraju samem, predvidenih v členu 26(2)(c), se izvede v obdobju obvezne reje.“ Člen 26(2)(c) poleg tega določa, da skupno število pregledov na kraju samem, izvedenih vsako leto, zajema vsaj „10 % vseh kmetov, ki zaprosijo za pomoč v skladu s shemami pomoči za ovce/koze, ne glede na to, ali so zahtevki za pomoč vloženi kot del enotnega zahtevka ali neodvisno“. Vendar je Slovenija potrdila, da je v obdobju obvezne reje v letu zahtevka 2006 izvedla le 2,19 % pregledov na kraju samem za premije za ovce in koze ter 2,13 % za premije za območja z omejenimi možnostmi. Nedoseganje najmanjše stopnje 5 % (50 % od 10 %) pregledov na kraju samem v obdobju obvezne reje pomeni tveganje za sklad.
Člen 27(1) Uredbe 796/2004 določa, da se „Uspešnost parametrov analize tveganja, uporabljenih v prejšnjih letih, se oceni letno.“ Cilj izbire kmetov za preglede na kraju samem na podlagi analize tveganja je zmanjšati tveganje za sklad po izvedbi administrativnih navzkrižnih pregledov populacije, pri kateri se ni izvedel pregled na kraju samem. Kadar je pri pregledih na kraju samem na kmetijah, izbranih na podlagi analize tveganja, najdenih več nepravilnosti kot na naključno izbranih kmetijah, je to dokaz učinkovitega izbora na podlagi tveganja. Informacije, ki smo jih prejeli od slovenskih organov, so pokazale, da je bilo pri pregledih na kraju samem na naključno izbranih kmetijah najdenih več nepravilnosti kot na kmetijah, izbranih na podlagi analize tveganja, in sicer za naslednje sheme: 
Ti podatki bi lahko dokazovali, da analiza tveganja ni bila učinkovita in s tem predstavlja tveganje za sklad. Za govedo GD AGRI kljub temu meni, da finančni popravki niso upravičeni saj je treba dejansko tveganje za sklad oceniti na podlagi naslednjih olajševalnih okoliščin:
Za ovce te olajševalne okoliščine ne veljajo. GD AGRI meni, da neučinkovita analiza tveganja pomeni tveganje za sklad v letu 2006.
Med revizijo je bilo ugotovljeno, da za leto zahtevka 2007 teleta, ki niso bila označena v predvidenem roku, določenem z Uredbo (ES) št. 1760/2000, niso bila prijavljena za potencialne sankcije glede upravičenosti v okviru dodatnega plačila iz člena 69. Slovenski organi so navedli, da so bila v letu 2007 teleta, ki niso bila označena v roku, določenem z Uredbo (ES) št. 1760/2000, prijavljena kot neskladna za potencialne sankcije za navzkrižno skladnost, vendar te živali niso bile prijavljene za potencialne sankcije za upravičenost v okviru dodatnega plačila (iz člena 69) za ekstenzivno rejo govejih samic, čeprav je prisotnost telet eno od meril o izpolnjevanju pogojev ukrepa iz člena 69. Slovenija je z letom 2008 spremenila sistem sankcioniranja tako, da se v primeru, ko tele ni označeno v regulativnem roku, dodatno plačilo za ekstenzivno rejo zadevne krave zavrne in se krava upošteva pri izračunu sankcij na podlagi člena 59 Uredbe (ES) št. 796/2004. Slovenski organi so navedli, da je bilo leto 2007 prvo leto izvajanja sistema in da nepravilnost ni neposredno vezana na žival, za katero je vložen zahtevek. Kljub temu GD AGRI meni, da so pomanjkljivosti povzročile tveganje za sklad, in slovenski organi so izračunali učinek nepravilne uporabe sankcij v letu 2007. Skupni znesek preveč izplačanih sredstev za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo samic goveda (ukrep v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003) za leto zahtevka 2007 se je povečal zaradi neuporabe sankcij v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 796/2004 za prepozno označevanja telet, odkrito med pregledom na kraju samem, in znaša 61 130,59 EUR, za kar bo predlagan enkratni finančni popravek.
Slovenski organi niso posredovali pojasnil glede stopnje pregledov na kraju samem v obdobju obvezne reje v letu 2006.
Slovenski organi so navedli, da so bila v letu 2007 teleta, ki niso bila označena v roku, določenem z Uredbo (ES) št. 1760/2000, prijavljena kot neskladna za potencialne sankcije za navzkrižno skladnost, vendar te živali niso bile prijavljene za potencialne sankcije za upravičenost v okviru dodatnega plačila (iz člena 69) za ekstenzivno rejo govejih samic, čeprav je prisotnost telet eno od meril o izpolnjevanju pogojev ukrepa iz člena 69. Slovenija je z letom 2008 spremenila sistem sankcioniranja, tako da se dodatno plačilo za ekstenzivno gojenje krave, čigar tele ni bilo označeno znotraj roka, določenega z zakonodajo, zavrne, kravo pa se upošteva pri izračunu sankcije iz člena 59 Uredbe 796/2004. Slovenski organi so navedli, da je bilo leto 2007 prvo leto izvajanja sistema in da nepravilnost ni neposredno vezana na žival, za katero je vložen zahtevek.
Nedoseganje najmanjše stopnje 5 % (50 % od 10 %) pregledov na kraju samem v obdobju obvezne reje in dejstvo, da analiza tveganja ni bila učinkovita, pomenita tveganje za sklad, saj so ključne in dodatne kontrole oslabljene. Kot je navedeno v dokumentu VI/5330/97: „Če so bile vse ključne kontrole izvedene, vendar ne tako številno, pogosto ali poglobljeno, kakor zahtevajo predpisi, je utemeljen 5-odstotni popravek, ker je razumno sklepati, da ne zagotavljajo zadostne stopnje jamstva pravilnosti zahtevkov in obstaja znatno tveganje za sklad.“ Posledično se v skladu z delovnim dokumentom VI/5330/97 predlaga uporaba pavšalnega popravka v višini 5 % za leto zahtevka 2006. Ta popravek se uporablja za odhodke za ovce. Iz financiranja se izključijo naslednji izdatki iz Slovenije:
V skladu z dokumentom VI/5330/97 GD AGRI predlaga enkratni popravek za sankcije, ki niso bile uporabljene pri premijah za krave dojilje, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost. Slovenski organi so predložili skupni znesek preveč izplačanih sredstev za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo samic goveda (ukrep po členu 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003) za leto zahtevka 2007, ki so posledica neuporabe sankcij v skladu s členom 59 Uredbe (ES) št. 796/2004 za prepozno označevanje telet, odkrito med pregledom na kraju samem. Znesek, ki se izključi za leto zahtevka 2007, znaša 61 130,59 EUR. Predlagani finančni popravek:
11.3.4.Mnenje spravnega organaNi relevantno. Yüklə 3,18 Mb. Dostları ilə paylaş:
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||