Javna razprava

Uroš Lajovic (NSK)

RTV (Javna služba na področju medijev - str. 40) Pogrešam ali- nejo:

- snemanje in arhiviranje vseh kulturno pomembnih dogodkov na našem kulturnem prostoru(dramske in operne premiere, koncer- te). Ta zahteva spada v alinejo »pravica in potreba po javnem ob- veščanju in obveščenosti" ali v njeno razlago.

Res je, da je RTV (televizija) pred desetletji pogosto snemala gledališke predstave in tudi različne koncerte in posnetke (pogosto nekoliko prilagojene mediju) tudi javno predvajala, kot del svoje produkcije, in jih tudi arhivirala. Občasne ponovitve ali tudi zgolj ogledi v zaprtih krogih za kak drug namen, pogosto pokažejo, kako zelo je »es-etika« vseeno odvisna tudi od tehnoloških pogojev in časa. Posnetki so zanimivi kot dokumenti in nemalokrat tako rekoč neprimerni za predvajanje občinstvu, ki se je ob- likovalo v drugih časih, v katerih prevladujejo drugačni estetski pogledi in tehnološ- ke možnosti. Poleg tega gledališča že dolgo za arhivske posnetke svojih uprizoritev skrbijo sama, glede na sodobno tehnologijo bi to lahko celo zakonsko opredelili kot del javne službe tudi za glasbeno gledališče in za koncertno dejavnost – seveda z us- treznimi standardi obstojnosti in varovanja arhivskega gradiva. Nekaj drugega pa so seveda profesionalna snemanja z namenom javnega predvajanja.

27.

NUK

Narodna in univerzitetna knjižnica je v NPK večkrat omenjena, vendar njeno poslanstvo in dejavnost nista ustrezno vključena v širše razvojne vizije, strategije in ukrepe na področju kulture:

-V naboru ukrepov na področju digitalizacije pogrešamo (sistem- sko) podporo digitalizaciji slovenike (tj. temeljne nacionalne knji-žnične zbirke). Slovenija je bila še pred desetletjem med vodilni- mi državami v svetu na področju digitalizacije knjižničnega gra- diva in izgradnje digitalne knjižnice ter zbiranja obveznega izvo- da elektronskih publikacij, vendar je bil v obdobju krize in rece- sije razvoj na tem področju nedopustno upočasnjen. Medtem ko večina evropskih držav projekte množične digitalizacije pisne kulturne dediščine zaključuje, nas v Sloveniji na tem področju čaka še veliko dela. Podpora v tako pomembnem strateškem do- kumentu, kot je NPK, bi Narodni in univerzitetni knjižnici odprla možnosti, da najkasneje do konca strateškega obdobja omenjeno nalogo opravi. Zato je nujno, da se med predlagane ukrepe vključi tudi dokončanje digitalizacije slovenike.

- Z razvojem Digitalne knjižnice Slovenije je Narodna in univer-zitetna knjižnica učinkovito odgovorila na izzive Slovenije v digi- talni družbi ter poleg ohranjanja in zagotavljanja dostopa do pisne kulturne dediščine tudi omogočila spremembo raziskovalnih pri-stopov, ki v večji meri temeljijo na virih, in razvoj digitalne hu- manistike, zato predlagamo, da Nacionalni program za kulturo podpre nadaljnji razvoj Digitalne knjižnice Slovenije in njenih storitev.

- Narodna in univerzitetna knjižnica nosi odgovornost za ohranja-nje slovenske pisne kulturne dediščine. V okoliščinah digitalne preobrazbe sveta se velik del besedne in nebesedne ustvarjalnosti udejanja v hitro spreminjajočem se digitalnem okolju, je torej minljiva, zato je treba zagotoviti, da bo ta ustvarjalnost prepozna- na in varovana kot nepogrešljivi sestavni del kulturne dediščine ter hkrati podlaga in vir za bodočo ustvarjalnost in ekonomijo.

Na strani 32 za predzadnjim odstavkom, ki govori o položaju je-zika v okoliščinah globalizacije in digitalizacije, dodati odsta-vek, ki opozarja na potrebo po ohranjanju kulturne dediščine, ki nastaja v digitalnem okolju:

»V okoliščinah digitalne preobrazbe sveta se velik del besedne in nebesedne ustvarjalnosti udejanja v hitro spreminjajočem se digi-talnem okolju, je torej minljiva, zato je treba zagotoviti, da bo ta ustvarjalnost prepoznana in varovana kot nepogrešljivi sestavni del kulturne dediščine ter hkrati podlaga in vir za bodočo ustvar-jalnost.«
Na strani 35 v drugem odstavku v besedilo vključiti tudi dejav-nost knjižnic. Ker se stavek nanaša na »dejavnosti«, v nadaljeva-nju pa našteva vrste kulturnih organizacij, je potreben popravek:

»…to je še posebej važno za dejavnosti, kjer je v ospredju stro-kovno in raziskovalno delo, kot so muzealstvo, knjižničarstvo, arhivistika, dejavnost galerij.«

Na strani 39 v poglavju »Vprašanja v zvezi s kulturno dediščino« dodati in dopolniti alineje, ki jih uvaja besedilo »Potrebno bo:« kot sledi:

- izboljšati pogoje za izvajanje storitev nacionalne knjižnice, ki so ključnega pomena za nacionalno identiteto, ohranjanje in dostop-nost (pisne) kulturne in znanstvene dediščine ter za razvojno de-javnost za slovenske knjižnice in knjižnični sistem;

- zagotoviti pogoje za razvoj slovenske digitalne knjižnice;

- zagotoviti načine za uveljavitev, uporabo in ohranjanje kulturne dediščine v digitalnem okolju in nasploh.

Na strani 46 je v četrtem odstavku izražena potreba, da država čim prej ustanovi multidisciplinarno delovno skupino, ki bo pre-gledala stopnjo digitaliziranosti na področju kulture in predlagala kratko- in srednjeročne ukrepe.

Predlagamo, da se ta namera odrazi tudi v naboru ukrepov na strani 47 in sledeče ter med kazalci uspešnosti.
Na str. 47 v naboru ukrepov, ki med drugim predvidevajo razvoj elektronske knjige, digitalizacijo na področju jezikovnih virov in tehnologij, dokončanje projekta elektronskega arhiva, pogrešamo podporo digitalizaciji slovenike. Zato predlagamo, da se obstoječi nabor dopolni še z naslednjima ukrepoma:

- Do konca izpeljati digitalizacijo slovenike, tj. temeljne nacional-ne zbirke pisne dediščine slovenskega naroda

- Zagotoviti/podpreti razvoj Slovenske digitalne knjižnice in do-datnim kazalcem uspešnosti:

- do zaključka strateškega obdobja digitalizirana in v digitalni ob-liki skladno z avtorskopravno ureditvijo dostopna vsa slovenika.

Z opozorilom NUK v celoti soglašamo, čeprav sodimo, da je nadaljevanje digitali- zacije »slovenike« ustrezno zajeto že z osnovnim besedilom o nujnosti digitalizacije vse kulturne dediščine, o kateri govori NPK v okviru podpoglavja o drugem opera- tivnem cilju za uresničevanje prvega strateškega cilja; gre za vsa področja vključu-jočo usmeritev NPK.


Pripomba je smiselno upoštevana že v osnutku NPK.

Pripomba je smiselno upoštevana.

Menimo, da je tema v besedilu smiselno zajeta, bomo pa pripombe posredovali tudi pripravljavcem Strategije kulturne dediščine, da jih bodo na ustrezen način upošte- vali.

Ta predlog (v zvezi z digitalno knjižnico) je upoštevan.


Pripomba je smiselno upoštevana.

Pripombe in predlogi NUK navajajo zelo pomembne in tehtne naloge in pristojnosti NUK, ki povečini že izhajajo iz obstoječe zakonodaje in drugih aktov, ki zadevajo delovanje NUK; v manjši meri pa se dotikajo strateških usmeritev za prihodnost, ki bi jih bilo šele potrebno opredeliti in si jih postaviti kot strateške naloge in cilje. Vse, kar navaja NUK, je zelo pomembno, za marsikaj od tega bodo gotovo potrebna dodatna sredstva in tehnološke možnosti, a če bi vse te opredelitve in tekoče naloge zapisali v NPK v zvezi z NUK, bi morali enako storiti tudi za druge nacionalne javne zavode, kar bi, kot že večkrat rečeno, bistveno spremenilo značaj in koncept NPK. Ta ugotovitev pa seveda ne zmanjšuje pomembnosti navedenih nalog in prizadevanj NUK.

28.