Memo/12/xxx
Yüklə 74,35 Kb.
|
|
MEMO/12/54 Bruselj, 30. januarja 2012 Pogosta vprašanja: program Erasmus (IP/12/83) 1. Kaj je „študijsko obdobje“ Erasmus in kdo določi njegovo vsebino? Študijsko obdobje Erasmus traja 3–12 mesecev in je sestavni del študijskih obveznosti na domači univerzi ali drugem visokošolskem zavodu. Uspešno končano študijsko obdobje v tujini se mora v celoti priznati, kakor določa „študijski sporazum“, ki ga podpišejo študent ter matična in partnerska ustanova. Študijski sporazum je neke vrste pogodba, ki jo je treba skleniti pred začetkom študijskega obdobja. V njem se natančno določijo študijski moduli, ki jih bo študent opravil. Ob koncu študija v tujini partnerska ustanova pošlje Erasmus študentu in matični ustanovi poročilo o rezultatih, doseženih pri dogovorjenem študijskem programu v tujini. Univerze in druge visokošolske ustanove, ki sodelujejo v programu Erasmus, morajo biti nosilke univerzitetne listine Erasmus in priznane s strani državnih organov države, v kateri se nahajajo. Cilj univerzitetne listine Erasmus je, da na podlagi temeljnih načel in obveznosti, ki jih morajo zadevne ustanove upoštevati, zagotavlja kakovost programa. Študenti, vpisani na visokošolski zavod, ki ima „razširjeno“ univerzitetno listino Erasmus, lahko izkoristijo tudi delovno prakso (kot pripravniki ali stažisti) v podjetju ali organizaciji na tujem. Matična ustanova mora v celoti priznati delovno prakso v tujini na podlagi „sporazuma o usposabljanju“, o katerem se vse stranke dogovorijo pred začetkom obdobja mobilnosti. 2. Kako zaprositi za dotacijo Erasmus za mobilnost študentov? Študent lahko sodeluje v programu Erasmus, če:
Velika večina univerz v EU in drugih visokošolskih ustanov sodeluje v programu Erasmus. Pisarna za mednarodno sodelovanje ali pisarna Erasmus matičnega visokošolskega zavoda je prva kontaktna točka za informacije o tem, kako pridobiti dotacijo Erasmus. Ponudijo lahko informacije o vseh izmenjavah Erasmus, v katere je ustanova vključena. 3. Koliko študentov je že izkoristilo program Erasmus? Študentske izmenjave v okviru programa Erasmus so se od začetka v letu 1987 stalno povečevale in pričakuje se, da bo v študijskem letu 2012/2013 skupno število vseh sodelujočih doseglo 3 milijone. Napredek pri doseganju cilja mobilnosti študentov, ki znaša 3 milijone 
Porazdelitev opravljenih študentskih izmenjav ali delovnih praks v podjetjih v tujini v obdobju 2009–2010 
4. Koliko znaša dotacija za študente Erasmus? Povprečna mesečna dotacija Erasmus je v študijskem letu 2009/2010 znašala 254 evrov. Povpraševanje močno presega razpoložljivost dotacij v večini držav. Več kot 213 000 študentov je v obdobju 2009/2010 prejelo dotacije Erasmus za študij ali delovno prakso v tujini, kar je 7,4-odstotno povečanje (in nov rekord) v primerjavi s prejšnjim letom. Dotacije se študentom dodelijo po izbirnem postopku, ki se opravi na matični visokošolski ustanovi, in njihovem sprejetju na partnersko ustanovo ali v podjetje (za stažiste). Partnerska ustanova gostujočim študentom ne sme zaračunati nobenih šolnin, kar je temeljno načelo Erasmusa. Znesek dotacije se razlikuje od države do države in ni namenjen kritju vseh stroškov študenta. Njen glavni namen je zmanjšati del razlik v življenjskih stroških v drugi državi. Evropska komisija določi zgornjo mejo mesečne dotacije na namembno državo. Dejansko višino dotacije pa določijo nacionalni organi, ki izvajajo program Erasmus, in visokošolske ustanove. Večina si prizadeva predvsem za čim večje število upravičencev (študentov in zaposlenih), čeprav se nekateri raje odločijo za višjo dotacijo in manjše število prejemnikov. Nacionalni organi in matične ustanove lahko na primer upoštevajo socialno-ekonomski status študenta in razdaljo med matično in partnersko ustanovo. Dotacije Erasmus se lahko kombinirajo z drugimi sredstvi, ki jih zagotovijo univerza, države članice, regije ali drugi javni ali zasebni subjekti. Čedalje več zasebnih podjetij ponuja dotacije za mobilnost, povečuje pa se tudi število študentov, ki imajo dostop do študentskih posojil pri bankah.
Drži. Takoimenovane „decentralizirane dejavnosti“ za spodbujanje mobilnosti posameznikov, ki jih izvajajo nacionalni organi v 33 sodelujočih državah, vključujejo mobilnost zaposlenih za poučevanje in usposabljanje Erasmus, intenzivne programe Erasmus in intenzivne jezikovne tečaje Erasmus. Mobilnost zaposlenih Erasmus Predavateljsko delo na partnerskih univerzah omogoča učnemu osebju, da v tujini preživi določeno obdobje za poučevanje. Obiski na visokošolski ustanovi v drugi državi lahko trajajo od 1 dneva (najmanj 5 učnih ur) do 6 tednov. Cilj je spodbujanje odličnosti v poučevanju in mednarodnega sodelovanja med visokošolskimi ustanovami. Mobilnost zaposlenih znaša 8 % celotnega proračuna Erasmus. V študijskem letu 2009/2010 je Erasmus financiral 29 031 gostujočih predavanj in 8 745 usposabljanj. Usposabljanje za zaposlene je na voljo tudi neučiteljem. Rast mobilnosti zaposlenih od 2007/2008 do 2009/2010 
Intenzivni programi Erasmus in intenzivni jezikovni tečaji Erasmus Intenzivni programi so krajši študijski programi, ki združujejo študente in učno osebje visokošolskih ustanov v vsaj treh sodelujočih državah. Vključujejo tematsko delo in trajajo od 10 zaporednih celih dni do 6 tednov. Namen je spodbujanje poučevanja tem, ki drugače morda ne bi bile poučevane na posameznih visokošolskih ustanovah, ter omogočiti študentom in profesorjem, da sodelujejo v večnacionalnih skupinah. Glavne značilnosti intenzivnih programov Erasmus so inovativni inter- in multidisciplinarni pristopi. V obdobju 2009/2010 je 12 606 študentov in 4 378 učiteljev sodelovalo v 384 intenzivnih programih. Intenzivni jezikovni tečaji Erasmus. Ta pobuda podpira specializirane tečaje za manj razširjene in poučevane jezike. Organizirajo se v državah, kjer se ti jeziki uporabljajo za poučevanje na visokošolskih ustanovah. Angleščina, nemščina, francoščina in španščina (kastiljščina) niso upravičene za intenzivne jezikovne tečaje Erasmus. Cilj tečajev je jezikovna in kulturna priprava prihodnjih študentov Erasmus v partnerski državi za obdobje mobilnosti. V obdobju 2009/2010 je 5 386 študentov sodelovalo v 361 intenzivnih jezikovnih tečajih Erasmus. Drugi ukrepi „Centralizirane dejavnosti“, kot so omrežja, večstranski projekti in spremljevalne dejavnosti, upravlja Izvajalska agencija EU za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo. Služijo za razvoj posebnih dejavnosti med visokošolskimi zavodi in drugimi zainteresiranimi stranmi (na primer podjetji) za posodobitev različnih vidikov visokošolskega izobraževanja ter izvajanje in dopolnjevanje politike v tem sektorju. Poudarek financiranih projektov Erasmus za sodelovanje med univerzami od leta 2007 do leta 2010 
Prednostna področja visokošolskega izobraževanja, obravnavana v okviru projektov sodelovanja Erasmus od leta 2007 do leta 2010 
6. Kakšna je vloga držav članic v programu Erasmus? Države članice EU so udeležene na različnih ravneh. Prvič, vsaka država članica pošlje svoje nacionalne predstavnike ministrstev na Svet Evropske unije, kjer sprejemajo zakonodajo in koordinirajo politike, vključno s programom vseživljenjskega učenja, katerega del je Erasmus. Proračun za program Erasmus skupaj sprejmeta Svet in Evropski parlament za sedemletno obdobje. Trenutno financiranje Erasmusa znaša okrog 450 milijonov evrov na leto. Drugič, nacionalni organi sofinancirajo tekoče stroške nacionalnega urada in nadzor izvajanja programa Erasmus v svoji državi. Evropski komisiji pri izvajanju programa vseživljenjskega učenja pomaga Odbor za vseživljenjsko učenje, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic. Prav tako pa morajo nacionalni organi priznati visokošolske ustanove, da lahko pridobijo univerzitetno listino Erasmus in sodelujejo v programu Erasmus. 7. Kaj je Erasmus za vse? Erasmus za vse je nov program za finančno podporo, ki ga Evropska komisija predlaga za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport. Začel naj bi se leta 2014 in bistveno povečal sredstva za razvoj znanja in spretnosti. Erasmus za vse izhaja iz predpostavke, da je naložba v izobraževanje in usposabljanje ključna za razvoj potenciala ljudi, da lahko obogatijo svoj osebni razvoj, pridobijo nove spretnosti in izboljšajo svoje poklicne možnosti. Erasmus za vse bo imel poenostavljeno strukturo, ki bo izboljšala učinkovitost. To bo pomenilo več dotacij za študente, stažiste, učitelje in druge. Možnosti za mobilnost in sodelovanje bodo v okviru novega programa bistveno okrepljene: več sredstev bo zlasti na voljo za študij, usposabljanje, poučevanje in prostovoljno delo v tujini za visokošolske študente in udeležence poklicnega usposabljanja, stažiste, učitelje, vodje usposabljanja in mladinske delavce. Prav tako bo več priložnosti za izobraževalne in mladinske ustanove, da stopijo v partnerstva z namenom izmenjave dobrih praks ter vzpostavijo sodelovanje s podjetji za spodbujanje inovativnosti in zaposljivosti ter večjo podporo platformam IT, kot je e-twinning, kar bo šolam in drugim učnim ustanovam omogočilo, da se tesneje povežejo prek spleta. 8. V čem se Erasmus za vse razlikuje od trenutnih programov? Glavni cilj ostaja isti: izboljšati razvoj in spretnosti ljudi, kar bi povečalo njihovo zaposljivost, ter prispevati k modernizaciji sistemov izobraževanja in usposabljanja. Erasmus za vse bi sedem obstoječih programov nadomestil z enim: združil bi obstoječi program vseživljenjskega učenja (Erasmus, Leonardo da Vinci, Comenius, Grundtvig), Mlade v akciji in pet programov mednarodnega sodelovanja (Erasmus Mundus, Tempus, Alfa, Edulink in program za sodelovanje z industrializiranimi državami). Glavni cilji obstoječih programov bodo ostali (tj. učna mobilnost, projekti sodelovanja in podpora za reformo politike), vendar bodo okrepljeni ukrepi, kjer je sistemski učinek najmočnejši in kjer obstaja jasna dodana vrednost EU. Obstajajo tudi številni novi inovativni predlogi, kot je jamstvena shema Erasmus za posojila študentom magistrskega študija, zavezništva znanja in zavezništva sektorskih spretnosti. Enoten program bo prinesel enostavnejša pravila uporabe in postopke ter zmanjšal razdrobljenost in podvajanje. (Glej IP/11/1398). Od leta 2007 je povprečno 400 000 ljudi na leto prejelo dotacije EU za raziskave, usposabljanje in prostovoljno delo v tujini. Po predlogu Komisije naj bi se to število skoraj podvojilo. O predlogu Erasmus za vse zdaj razpravljata Svet (27 držav članic) in Evropski parlament, ki bosta dokončno odločila o proračunskem okviru za obdobje 2014–2020.
* ocene
10. Kje so statistični podatki o programu Erasmus Statistični podatki o programu Erasmus so na voljo na naslednji spletni strani ali v knjižici „Erasmus – facts, figures & trends – The European Union support for student and staff exchanges and university cooperation in 2009/2010“: Statistični podatki: http://ec.europa.eu/education/erasmus/doc920_en.htm Knjižica: http://ec.europa.eu/education/pub/pdf/higher/erasmus0910_en.pdf Priloga 1 Ambasadorji Erasmusa „Ambasadorji Erasmusa“ so bili izbrani v 33 državah, ki sodelujejo v programu. V vsaki državi sta bila kot predstavnika izbrana po en študent in en zaposleni na podlagi učinka, ki ga je Erasmus imel na njihovo poklicno in zasebno življenje. Njihova naloga je spodbuditi druge študente in zaposlene, da izkoristijo ponujene priložnosti.
Yüklə 74,35 Kb. Dostları ilə paylaş:
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
