Seznam strokovne literature, priročniki


TEMATSKI INTERESI OTROKA IN NAČRTOVANJE POUKA KNJIŽEVNOSTI



Yüklə 202,2 Kb.
səhifə4/5
tarix24.10.2017
ölçüsü202,2 Kb.
#12091
1   2   3   4   5

TEMATSKI INTERESI OTROKA IN NAČRTOVANJE POUKA KNJIŽEVNOSTI


Učni načrt je sestavljen iz tematskih in žanrskih interesov (tipične literarne vrste in zvrsti ter tipične teme – otroštvo, junaštvo, odraščanje).

ŽANRSKI INTERES



  1. triletje:

  • interes za igrivo poezijo (rime, izštevanke, igra kot tema),

  • preprosta ljudska pravljica:

  • slovenska ljudska pravljica (Mamka Bršljanka),

  • tuja ljudska pravljica,

  • klasična avtorska pravljica (Mavrična ribica),

  • dramatizacija / igra:

  • lutkovna ,

  • gledališka,

  1. triletje

  • igra + poezija (pesništvo o junaku – odraščanje) na koncu 2. triletja tudi pripovedna poezija (ljudska, baladna),

  • sodobna pravljica /fantastična pripoved (temeljni žanr) – žanr pri katerem glavni knjižni junak ni pravljični lik, ampak sodobni otrok, ki potuje v neznane fantazijske svetove (Čarovnik iz Oza, Drejček in trije Marsovčki, Kosovirja na leteči žlici, Brata Levjesrčna). Primerjava slovenske ljudske in tuje ljudske pravljice je še bolj intenzivna (Zlata ptica).

  • Realistična pripoved – zanima se za svet okoli sebe (Roki Rok, Geniji v kratkih hlačah),

  • Zabavna ali trivialna ali pustolovska književnost (B. A. Novak Zelena pošast, Zaljubljeni vampir),

  • Mladinska detektivka (Naočnik in očalnik)

  • mladinska dramatika

  • pravljična komedija (K. Brenk, P. Golja),

  • igra z vsakdanjimi temami (Magnetni deček),

  • lutkovna igra.

USTVARJALNO IN POUSTVARJALNO PISANJE PRI POUKU KNJIŽEVNOSTI

Ustvarjalno pisanje je ena od poti v svet literature, gre torej za dejavnost, ki poglablja bralčevo literarno doživetje. V učnem načrtu so cilji poustvarjalnega pisanja zajeti v dejavnosti pisanja.

Ustvarjanje domišljijskih besedil

Pisanje pisanje o domišljijskih besedilih (predstavi avtorja, ilustratorja na

plakatu )

Pomembno tudi govorno nastopanje

Bistvena načela:

Besedilo ne sme in ne more biti samo motivacija za ustvarjalno pisanje. Cilj branje besedila in ne poustvarjalno pisanje.


IGRA KOT TEMA IN DEJAVNOST V 1. TRILETJU OŠ, PREVLADUJOČE DEJAVNOSTI – VLOGA STARŠEV IN UČITELJA, STRUKTURA DIDAKTIČNEGA INSTRUMENTARIJA

V 1. triletju je bistvena igra poezije, igra s črkami, igra z zlogi.

V 2. triletju – ohranjati občutek za igrivost besed (B. A. Novak, Roza,…)


  • igra je tudi dejavnost (igramo se z zlogi – izmislimo si jezik, ki ga poznamo le mi, skrivni jezik, motivacija),

  • socialne igre (klobčič volne se razpleta in z njim tudi zgodba),

  • igre s pravili (Kdo se boji črnega moža?),

  • gledališka igra /dramatizacija (igra vlog, pantomima (tamatska beseda), lutkovne dejavnosti (gledališče – prsti, lutke), gledališče predmetov, razredno gledališče (vsak ima svojo vlogo – karkoli),

IGRA KOT DEJAVNOST je prisotna tudi v srečevanju med starši in razredom (ključno je, da starše vzpodbudimo, da se igrajo pripovedovalca).

DIDAKTIČNI INSTRUMENTARIJ je nujni del vsakega dobrega učbenika. Sestavljajo ga:



  • motivacijske naloge /spodbujajo k branju, povezujejo se s cilji pričakovanja (v UN) – kaj pričakuješ, ko slišiš pravljico.

  • Vprašanja za razumevanje besedila,

  • Poustvarjalne naloge /poglabljanje doživetja – napiši tudi ti svojo pesmico,

  • Predstavitve pojmov (kaj je radijska igra, avtor, Kdo je Niko Grafenauer? – predvsem v 2. triletju).
IZVEDBA PRAVLJIČNEGA PROJEKTA

Sodobni pouk književnosti priporoča tudi izvedbo pravljičnega projekta, ki lahko traja en teden ali dva.

Priporočila:



  • Skupinska dejavnost (v skupini sooblikujejo projekt),

  • Preberemo odlomek iz pravljice (od detajla k celoti – motivacija za branje celote)

  • branje celotne pravljice,

  • pogovor o pravljičnih značilnostih (začetek, konec,…),

  • izvedba razrednega gledališča,

  • knjižnična vzgoja (ogled in branje še drugih pravljic).

KONTINUITETA ŠOLSKE INTERPRETACIJE SPIRALNO IN NANIZALNO PROGRAMIRANJE POUK

Ne samo branje besedila v šoli, ampak tudi pogovor o besedilu, pri tem pa sodelujejo:

Učitelj
učenec besedilo


  • povezuje se s pojmom spiralno programiran pouk, kar pomeni, da se vsebine in cilji od 1. do 9. Razreda povezujejo in nadgrajujejo (isti avtor, razširjena ista besedila, žanri – s ponavljanjem se utrjujejo)

Tradicionalni pouk ni spiralno programiran, ampak nanizovalni pouk (vsebine mehanično postavimo eno bo drugo – razredi so po vsebinah različni)

KONTINUITETA NAČEL: DIALOŠKOST, OSREDNJI AVTOR…



  • načelo dialoškosti (vse dejavnosti so usmerjene v vzpostavljanje stika med bralcem in besedilom)

  • načelo osrednjih avtorjev (vsak razred 2 avtorja)

  • osrednji avtor razreda

  • osrednji avtor celotne šole

  • načelo medbesedilnosti – ko obravnavamo novo besedilo, ga skušamo povezati z že prebranimi besedili in sicer z dvema fazama

  • uvodna motivacija (Kdo je N. Grafenauer?)

  • nove naloge (govorni nastop)

  • žanrska ali zvrstna povezava (Katere pravljice smo že brali … in se razlikuje od te pravljice?)

  • tematske povezave (Ali smo na to temo že prebrali kakšno pravljico?)

CILJI POUKA KNJIŽEVNOSTI: SPLOŠNI IN POSEBNI, VZGOJNI, FUNKCIONALNI, IZOBRAŽEVALNI

Cilji pouka književnosti so skupni v vseh triletjih.


  1. splošni cilji književnosti: gre za temeljne vzgojne cilje (pridobivanje pozitivnega odnosa do branja – razvijanje bralne kulture).

  2. Posebni cilji književnosti, so cilji, ki so specifični glede na posamezna triletja

  1. funkcionalni povezani so z razvijanjem bralne zmožnosti – označuje določene postopke, dejavnosti, ki jih bralec obvladuje,

  2. izobraževalni cilji so usmerjeni v pridobivanje književnega znanja; dve kategoriji – pridobivanje znanja iz literarne zgodovine in literarne teorije.

RAZVIJANJE BRALNE KULTURE IN DOLGOROČNA MOTIVACIJA ZA BRANJE

Razvijanje bralne kulture je zelo pomemben cilj – je pa vprašanje, kako ga razvijamo – razvija se s kvalitetno dolgoročno motivacijo za branje, ki jo moramo ločiti od uvodne motivacije – poteka daljše obdobje


  • dnevnik branja (beležijo svoje vtise, spoznanja),

  • izbor najljubše knjige (1x na mesec – izbor),

  • kotički (literarni, pravljični, lutkovni,…),

  • »tiski« (razredni časopis, posebne mape),

  • bralna značka (gibanje za promocijo branja),

  • razredno bralno tekmovanje,

  • Knjigobube,

  • kvalitetna interpretacija (učbenik, učitelj).

Ko razvijamo bralno kulturo, razvijamo t.i. KNJIŽNO (vzgoja mladega bralca za branje) IN KNJIŽNIČNO vzgojo (obisk in raba knjižnice).
RAZVIJANJE BRALNE ZMOŽNOSTI: ZAZNAVANJE IN DOŽIVLJANJE, RAZUMEVANJE, VREDNOTENJE IN IZRAŽANJE

Razvijanje bralnih zmožnosti je funkcionalni cilj, kamor sodijo štiri zmožnosti:



  1. zmožnost zaznavanja /doživljanja prvin besedila

  • sposobnost branja: - glasnega branja,

- polglasnega branja,

- tihega branja,

- interpretativnega branja


  • sposobnost zaznavanja in doživljanja izraznosti besede, podobe in predvsem razpoloženja.

  1. zmožnost razumevanja besedila (razumevanje teme, ravnanja junaka, urejanje dogodkov po vrstnem redu…)

  2. zmožnost vrednotenja besedila – odziv bralca na besedilo. Vrednotenje glede na:

  1. lastna stališča (kaj jaz menim o…)

  2. medbesedilno vrednotenje (glede na drugo besedilo)

  1. zmožnost izražanja – ni posebnega cilja, je že vgrajen v vsa prejšnja

izražanje o literaturi, izražanje same besedilne, literarne besedilni stvarnosti stvarnosti


neliterarno, »strokovno« literarno, »ustvarjalno«

(intervju s pisateljem) (izražanje s sredstvi

umetnostnega jezika)
RAZVRSTITEV BRALNIH STRATEGIJ - ČASOVNE IN VSEBINSKE

Sodobna didaktika povezuje bralne zmožnosti z bralnimi strategijami, ki so neki procesi v bralčevi zavesti, ki potekajo med branjem (gre za zavedanje procesa branja – sam sebe opazuje, ko bere in bralne strategije uporablja glede na tip besedila) Želimo ozavestiti učence o načinu vstopanja v svet literature.

BRALNE STRATEGIJE
ČASOVNE VSEBINSKE

- pred branjem - opredeljene so kot postopki

- med branjem (pričakovanja) za dojemanje sporočilnosti besedila

- po branju (urejanje vtisov po oz. prvin, ki omogočajo literarnoestetsko

besedilu, vsa poustvarjalna doživetje. Omogočajo povezavo med

besedila – so bolj kompleksne bralčevo zavestjo, bralčevim svetom in

strategije zaradi bralčevih prvinami besedila.

Pričakovanj in koregiranja.


VSEBINSKE BRALNE STRATEGIJE IN UČNI NAČRT (»MISELNA SHEMA«)

Strategije pred branjem in poslušanjem zlasti pomenijo, narekujejo pripravo miselne sheme za sprejemanje literature.

MISELNA SHEMA – ob njej spodbujamo naslednje postopke:


  1. bralec se zaveda, da bo bral literaturo in ne časopisa, (prepoznavanje govornega položaja za sprejemanje umetnostnih in neumetnostnih besedil. Ločimo literaturo od drugih stvari.

  2. Priprava miselne sheme za sprejemanje različnih vrst literature (Drugič se otrok pripravi na branje pesmice.)

Strategije pred branjem potekajo ob neposrednem srečanju z bralčevim svetom in svetom literature.


Yüklə 202,2 Kb.

Dostları ilə paylaş:
1   2   3   4   5




Verilənlər bazası müəlliflik hüququ ilə müdafiə olunur ©muhaz.org 2024
rəhbərliyinə müraciət

gir | qeydiyyatdan keç
    Ana səhifə


yükləyin