Odličje marije vere – priznanje zdus za življenjsko delo prejme dramska igralka Marinka Štern, članica Slovenskega mladinskega gledališča

ODLIČJE MARIJE VERE – priznanje ZDUS za življenjsko delo prejme dramska igralka Marinka Štern, članica Slovenskega mladinskega gledališča

Marinka Štern je vrhunska igralka izjemnega spektra, ki že od sedemdesetih let ustvarja v Slovenskem mladinskem gledališču. Sodelovala je pri vrsti konstitutivnih in legendarnih predstav, ki so vzpostavile ime in sloves Slovenskega mladinskega gledališča kot mednarodno priznanega ustvarjalnega laboratorija. V več kot tridesetih letih delovanja je seveda odigrala številne in raznovrstne vloge, ki jih vseh nikakor ni možno navesti na tem mestu. Da bi pričarali podobo njene bogate ustvarjalne poti in širino njenega igralskega zamaha, bo dovolj, da se ozremo zgolj po nekaterih vlogah novejšega datuma.

V Filipčičevih Ujetnikih svobode

Začnimo torej z Angelom obupa v Müller –Milerjevi Nalogi, kjer je z dih jemajočo prezenco, prefinjeno eleganco, izjemnim obvladovanjem glasu in govora ter minimalističnim, a učinkovitim gibom ustvarila pravi gledališki biser.

Z vsem žarom in močjo zrele gledališke igralke pa je zablestela v vlogi Irine Nikolajevne Arkadine v Utvi Antona. Pavloviča Čehova, ko je gmoto čustev z osupljivo natančnostjo sestavila v kompleksen in koherenten mozaik, ki je gledalca posrkal vase.

Arkadina v Utvi

V Suprematu (režija Dragan Živadinov) se je njena tiha navzočnost v sklepni fazi predstave razprla v utelešenje igralske umetnosti, igre kot “nikogaršnje lastnine” in “avtonomne cone”.

V avtorskem projektu Tomija Janežiča Nič igranja, prosim! je Marinka Štern režiserjeve posebne zahteve izpolnila do potankosti in tako je njen pristen in polnokrven lik sproščeno zaživel na visoki energetski ravni.

Kot Mati/Kraljica je zablestela v Gombrowiczevi Poroki, v kateri je osupljala njena nenadkriljiva preobrazbena sposobnost, ko se je iz groteskne skrivljene starke prelevila v prefinjeno elegantno dvorno damo in se je njena materinska neizpolnjenost zarezala v gledalca z vso ostrino.

V Ugo Betijevem Zločinu na kozjem otoku

Nadalje so si sledile vloge v predstavah Kaspar, Fragile, Eni in drugi. V slednji se je Marinka Štern preizkusila v magistralni vlogi, kakršno lahko odigra samo magistralna igralka – sunkovita in mila, krčevita in topla, histerična in frfotava, materinska in posesivna, zajedljiva in ljubezniva, polna samopomilovanja in navdušena nad obeti prihodnosti, komična in tragična: njena Insa je sama v sebi “ena in druga”. Predvsem pa je naša nagrajenka s sodelovanjem pri tem projektu ponovno dokazala, da je strastno predana umetnosti, da je ni strah novega, sprehoda po robu, ali koraka v neznano.

V Kitovem trebuhu

V zadnjem obdobju, na vrhuncu svojih moči, je igralka ustvarila še celo vrsto raznolikih in markantnih kreacij. Nastopila je še v predstavah Pekarna Mišmaš, Kitov trebuh, Mlado meso, Malfi, Noč ali Klic v sili, Zločin in kazen, Nižina neba.

Za Marinko Štern je značilno, da na odru izžareva močno energijo, njena prezenca je nezgrešljiva, njeni gibi, mimika, govor disciplinirani, prefinjeni in na vsakem koraku izpričujejo popolno obvladovanje igralskega instrumentarija, oplemeniteno z življenjskimi izkušnjami in neusahljivo ustvarjalno domišljijo.

V Eni in drugi