Podatki o diplomski nalogi
Yüklə 0,66 Mb.
|
|
PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Ime in priimek: Maša Vilčnik Naslov naloge: Samostojno življenje mladostnikov, ki so v institucionalni obravnavi: primer zavoda Slivnica Kraj: Ljubljana Leto: 2012 Št. strani: 140 Št. prilog: 5 Mentor: as. dr. Vera Grebenc Deskriptorji: mladostniki, adolescenca, odklonsko vedenje, institucionalizacija, čustvene in vedenjske težave, vzgojni zavod, samostojno življenje. Povzetek: Diplomsko delo prikazuje življenje mladostnikov, ki trenutno bivajo v vzgojnem zavodu Slivnica pri Mariboru, in njihove možnosti samostojnega življenja v zavodu ter po njem. V teoretičnem delu vodim diskusijo preko različnih stališč, različnih strokovnjakov o mladosti, mladostnikih in tveganem vedenju v času adolescence ter o družinah z mladostniki. Nadaljujem s prestopniškim in odklonskim vedenjem mladostnikov, sledi institucionalizacija, značilnosti dotičnega vzgojnega zavoda ter nekaj splošnih podatkov o vzgojnih zavodih, pa tudi o potrebah zavodskih otrok. Predstavim tudi duševni razvoj mladostnika in opredelim vrste zlorab, na koncu pa zaključim s samostojnostjo. V empiričnem delu raziščem, kakšne možnosti samostojnosti imajo mladostniki v zavodu in koliko pravzaprav jih vzgojni zavod lahko pripravi na samostojno življenje po izpustu. Title: Independent Life of Adolescents under Institutional Care: Slivnica detention centre Descriptors: adolescents, adolescence, deviant behaviour, institutionalisation, emotional and behavioural problems, educational institution, independent life. Abstract: The diploma thesis presents the life of adolescents who are currently residing in the Slivnica detention centre in Maribor and their ability to live independently in the institution and beyond. A discussion is given in the theoretical portion of the thesis which comprises differing positions of various experts on childhood, adolescence and risk behaviour during adolescence and families with adolescents. This is followed by a presentation of delinquent and deviant behaviour of adolescents, institutionalisation, features of such an educational institution and educational institutions in general as well as the needs of institutionalised children. The mental development of adolescents is also covered and types of abuse identified. Independence is presented at the end of this section. The empirical portion explore what options of autonomy institutionalised youth have at their disposal and to what degree an educational institution can prepare adolescents for independent life after release. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO Univerzitetni študijski program DIPLOMSKA NALOGA SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE MLADOSTNIKOV, KI SO V INSTITUCIONALNI OBRAVNAVI
Mentorica: as. dr. Vera Grebenc Avtorica: Maša Vilčnik Ljubljana, 2012 ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici as. dr. Veri Grebenc, ki me je vodila in mi pomagala uresničiti mojo zamisel o izdelavi diplomske naloge. Tako rekoč me je pripeljala od same zamisli, pa do cilja. Zahvalila bi se rada tudi svoji materi za vso moralno podporo in opogumljajoče besede, ki so me v teh trenutkih opolnomočile in me navdale s samozavestjo, ki sem jo potrebovala. Zahvaljujem se tudi bližnjim prijateljem, ki so poskrbeli za potrebno sprostitev, in seveda Hermini Knuplež, socialni delavki Vzgojnega zavoda Slivnica pri Mariboru, za vso pomoč in podporo. Ne nazadnje pa bi se rada zahvalila tudi fantom, ˝gojencem˝ Vzgojnega zavoda Slivnica, ki so sodelovali v moji raziskavi in samo še bolj poglobili mojo željo, da delam z ˝mularijo˝. PREDGOVOR Vsak odrasel človek je v svojem življenju šel skozi fazo mladostništva. To je razvojno obdobje, ki pride med otroštvom in odraslostjo. Začne se z vstopom v puberteto in konča z vstopom v odraslost. Puberteta oziroma adolescenca pa je v splošnem znana kot eno težjih obdobij človekovega življenja, saj v njem človek dozoreva in se oblikuje v človeka, kakršen naj bi postal. Težko je reči, kdaj je nekdo zares odrasel, vendar se v splošnem to trdi takrat, ko je nekdo sposoben samostojno preživeti in poskrbeti za reprodukcijo vrste. Reprodukcija vrste ne predstavlja težav nikomur, to vendar počnejo že mladostniki, a samostojno preživeti in obenem poskrbeti za svoj naraščaj, družino – to pa je nekaj, za kar je treba sprva odrasti. V tretjem letniku študija sem se odločila izbrati smer mladi. Pri svojih 24 letih je to obdobje, ki sem ga že dala skozi in še ni tako daleč nazaj, da se ga ne bi živo spominjala. Bilo je težko, ne le zame, vendar tudi za vse moje bližnje, tega se zdaj zavedam. Ugotovila sem, da so mi kot uporabniki najbližje mladi, saj sem pred kratkim bila v njihovi koži in jih lahko najbolje razumem, sem do njih najbolj empatična. V četrtem letniku smo se v sklopu predmeta institucionalne obravnave mladih odpravili na ekskurzije po vzgojnih zavodih po Sloveniji. Takrat se mi je v spomin najbolj vtisnil Vzgojni zavod Slivnica. Ne vem, zakaj, morda zato, ker sem iz Maribora in mi je najbližje, ali pa zato, ker so se mi zaposleni zdeli tako zelo razumevajoči in empatični do svojih varovancev. V glavnem, takrat sem ugotovila, da bi si želela področje vzgojnih zavodov in mladostnikov v institucionalni oskrbi bolje spoznati. Zato sem se odločila, da bom svoje diplomsko delo opravljala v tej smeri. In ko sem tako razmišljala, kako zelo blizu se čutim tem varovancem zavoda, kako zelo jih lahko razumem, takrat sem začela razmišljati, da sem tudi sama nekoč bila uporna najstnica, ki se ji je zdelo, da je nihče na tem svetu ne razume, da sem od vseh bolj pametna in da sama najbolj vem, kaj je prav. Zdaj seveda vem, da kot najstnik vse to misliš, pa seveda ni res. Sama sem imela izredno srečo, živela sem v ljubečem okolju s starši, prijatelji in sorodniki, ki so me imeli radi in so me podpirali ter mi pomagali v tem, zame zelo težkem obdobju. Zavedam pa se, da vsi take sreče nimajo. Ob sebi nimajo ljudi, ki bi jim lahko pomagali razviti se v samostojne odrasle. Zato bom svoje diplomsko delo posvetila raziskovanju vloge vzgojnega zavoda pri osamosvojitvi mladostnikov, ki del svojega življenja preživijo kot varovanci v institucionalni oskrbi. Če se lahko tako izrazim, me zanima predvsem, kolikšen nadomestek oziroma kako dober približek je pravzaprav pri vzgoji in učenju navad ter pri oblikovanju osebnosti človeka, ki je moralen in deluje na družbeno sprejemljiv način, sploh vzgojni zavod lahko v primerjavi z matično družino. In ker koliko jih zavod v resnici pripravlja na samostojno življenje, na življenje po zapustitvi zavoda, vedo najbolje njegovi uporabniki, bom za pridobitev rezultatov, ki mi bodo v dotično temo dali po mojem mnenju najboljši vpogled, izvedla kvalitativno raziskavo, pri čemer bom s pomočjo intervjujev poskušala tematiko podrobneje raziskati in nato s pomočjo rezultatov priti do določenih sklepov. Iz pridobljenih ugotovitev pa bi diplomsko delo želela zaključiti z možnimi predlogi in potencialnimi rešitvami, ki bi zavodu pomagale izboljšati pristope, ki jih uporabljajo, da bi mladostniki zavod zapustili pripravljeni in opremljeni z znanjem in kompetencami za samostojno življenje.
1 TEORETIČNI UVOD 9 1.1 Mladost in družina 9 1.2 Prestopniško in odklonsko vedenje mladih 22 1.3 Institucionalizacija 26 1.4 Duševni razvoj mladostnika 35 1.5 Samostojnost 39 2 EKSPERIMENTALNI DEL 44 2.1 Problem 44 2.2 Metodologija 45 3 REZULTATI 48 2.1. Biti samostojen 48 2.2. Samostojnost v zavodu 49 2.3. Vsakdan v zavodu 49 2.4. Dogajanje čez vikend 50 3.1. Pomen izobrazbe 51 3.2. Plani po srednji šole 51 3.3. Samostojnost pri učenju 51 4.1. Urejenost izhodov 51 4.2. Sankcije pri zamudah 52 4.3. Tiralica 52 4.4. Izhodi doma 52 5.1. Prostočasne aktivnosti 53 5.2. Začetek ukvarjanja z določenim hobijem 53 5.3. Pobuda zavoda, da gojenci spoznajo kaj novega. 53 6.1. Družina 54 6.2. Prijatelji za druženje 54 6.3. Prijatelji preko 54 6.4. Punca 55 7.1. Zaupnik 55 7.2. Oseba za osebne pogovore 55 7.3. Zaupnik pred prihodom v zavod 55 7.4. Zaupnik po odhodu iz zavoda 56 8.1. Nadzor nad osebno higieno in samostojnost pri osebni higieni 56 9.1. Samostojna priprava hrane 56 9.2. Učenje kuhanja 56 9.3. Priprava hrane v zavodu 57 9.4. Organiziranost obrokov med vikendi 57 10.1. Dohodki 57 10.2. Izdatki 57 10.3. Samostojnost pri porabi denarja 58 10.4. Skrbnost pri porabi denarja 58 11.1. Negativne strani zavoda 58 11.2. Želje/spremembe 59 11.3. Pozitivne spremembe v življenju, zaradi bivanja v zavodu 59 11.4. Plani za prihodnost 59 4 RAZPRAVA 60 5 SKLEPI 76 6 PREDLOGI 78 7 LITERATURA IN VIRI 80 POVZETEK 84 PRILOGE 86 1.1. ZAPIS INTERVJUJA 1 87 1.2. ZAPIS INTERVJUJA 2 89 1.3. ZAPIS INTERVJUJA 3 92 1.4. ZAPIS INTERVJUJA 4 94 1.5. ZAPIS INTERVJUJA 5 96 1.6. ZAPIS INTERVJUJA 6 99 3.1. INTERVJUVANEC 102 3.2. INTERVJUVANEC 103 3.3. INTERVJUVANEC 104 3.4. INTERVJUVANEC 106 3.5. INTERVJUVANEC 107 3.6. INTERVJUVANEC 109
Yüklə 0,66 Mb. Dostları ilə paylaş:
|