Program slovenske kinoteke – januar, februar 2015
Yüklə 160,42 Kb.
|
Idealist Igor Pretnar, Slovenija (Jugoslavija), 1976, 35mm, 1.66, barvni, 121' Učitelj Martin Kačur (Radko Polič) je ob prelomu stoletja zaradi naprednih idej premeščen iz mesta na podeželje. Tu se zaljubi v gosposko hči Minko, ki pa nima razumevanja ne za njegovo ljubezen ne za njegove ideje. Kačur kljub svarilom cerkve in lokalnih oblasti nadaljuje z izobraževanjem neukih množic. Ekranizacija klasičnega socialnokritičnega romana Ivana Cankarja.
Sally Potter, VB/Rusija/Francija/Italija/Nizozemska, 1992, 35mm, 1.85, barvni, 91', sp Sprehod skozi tristo let življenja Velike Britanije in androgenega Orlanda (Tilda Swinton), ki ne živi v času, temveč samo v prostoru; torej ne spreminja starosti, ampak svoja poslanstva, prepričanja in seveda spol. Po romanu Virginie Woolf zasnovana angelska odisejada vsestranske umetnice Sally Potter. Nagrada za najboljši mladi evropski film leta 1993.
19.00
Kino-integral: Buñuel & Dalí Andaluzijski pes (Un chien andalou) Luis Buñuel & Salvador Dalí, Francija, 1929, 35mm, 1.33, čb, 17', nemi, svp Namen Andaluzijskega psa je šokirati gledalca. Zmes kot britev ostrih podob in večplastne simbolike, amorfnega prostora in časa ter absurdnega humorja predstavlja enega najbolj izvirnih in vplivnih kratkih filmov vseh časov.
Luis Buñuel & Salvador Dalí, Francija, 1930, 35mm, 1.37, čb, 62', svp Bizarna pripoved o mladem paru in tropu fanatičnih škofov, ki se vtika v srečo zaljubljencev. Z jedko ironijo prežet napad na "stebre družbe" (religijo, domovino, družino, kulturo), poln nedoumljivih in vznemirljivih podob. Na premiernih predvajanjih filma v Parizu so mladinske desničarske organizacije v platno metale kislino in črnilo; svobodomiselni film je bil nato prepovedan.
Luksuz festival poceni filma prikazuje kratkometražno in nizkoproračunsko produkcijo domačih in tujih avtorskih, alternativnih, aktivističnih filmov in videov, predvsem mlajših avtorjev, ki nastajajo v tradicionalnih ali "garažnih" produkcijah, v klubih, v okviru nekomercialne, avtorske neinstitucionalne produkcije in pomenijo alternativno kulturno medijsko podobo sicer dominantni množični uradni distributerski ponudbi. Ogledali si bomo jagodni izbor festivalske selektorice Sashe Ihnatovich. Program bo predstavila festivalska selektorica Sasha Ihnatovich. V sodelovanju z Društvom Kraken in Luksuz produkcijo. Vstop prost. 23.1. petek 19.00
Klasiki Pod vulkanom (Under the Vulcano) John Huston, ZDA, 1984, 35mm, 1.85, barvni, 109', sp Leta 1939, ko se v Evropi pripravlja vojna, v Mehiki pa se odvija praznik mrtvih, sledimo dnevu v življenju Geoffreyja Firmina (Albert Finney), britanskega konzula, ki v majhnem mehiškem mestecu osamljen propada zaradi dolgoletnega alkoholizma. Firminovo samouničevanje žalosti in teži njegovega idealističnega polbrata Hugha in bivšo ženo Yvonne (Jacqueline Bisset), ki se je v Mehiko vrnila z upanjem, da bo pomagala Geoffreyju in oživila propadel zakon. Hustonov humanizem sporoča, da v vsakem propadlem človeku najdemo samospoštovanje, ki išče pot k svobodi.
Rémy Belvaux, André Bonzel, Benoît Poelvoorde, Belgija, 1992, 35mm, 1.66, čb, 96', sp Dokumentarista André in Rémy v Benu najdeta idealen filmski subjekt – duhovit, prefinjen, inteligenten, všečen, karizmatičen serijski morilec lahko razpreda o čemer koli, naj gre za filozofijo, arhitekturo, klasično glasbo ali spretnosti njegove morilske obrti. Ko André in Rémy beležita Benovo rutino, se sama znajdeta v začaranem krogu vse bolj kaotičnega nasilja, ki zahteva žrtvovanje objektivnosti in moralnosti. Obešenjaški poskus prikaza nasilja in absurda je belgijski trojici navrgel številne častilce po vsem svetu in tudi v Ljubljani v hipu postal kult. Eden vrhuncev žanra lažnih dokumentarcev.
19.00
Večer filmov študentov Akademije scenskih umetnosti iz Sarajeva Iz Sarajeva že desetletja prihajajo odlični filmski ustvarjalci. Najbolj priznane filmske nagrade, med njimi celo oskar za tujejezični film, so že romale v roke režiserjev, ki so prišli s sarajevske Akademije scenskih umetnosti. Kaj zmorejo mlade nade iz Bosne in Hercegovine? S petimi kratkimi filmi se nam bodo predstavili študentje in študentke režije iz Sarajeva. V sodelovanju z Bošnjaško kulturno zvezo Slovenije. Brezplačne vstopnice. 21.30 Klasiki Podobe iz življenja udarnikov (Slike iz života udarnika) Bahrudin (Bato) Čengić, BiH (Jugoslavija), 1972, 35mm, 1.66, barvni, 94', bp Razvpita klasika jugoslovanskega »črnega filma«, močno zaznamovana s pronicljivim, negibnim pogledom Karpa Godine kot direktorja fotografije. Spremljamo usodo Adema, rudarja iz Bosne, preddelavca udarne peterke, ki lahko v eni sami izmeni izkoplje 102 toni premoga. Požrtvovalna ekipa postane peterokraka medijska zvezda; za nagrado odpotujejo najprej na Bled, nato še v Moskvo, spremljajo jih orkestri in ogromne fotografije komunističnih voditeljev. Ostra, ironična socialna kritika se zaključi s tragedijo ...
Kinoteka je zaprta. 26.1. ponedeljek 18.00
Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca druge svetovne vojne Christophoros Andrej Mlakar, Slovenija (Jugoslavija), 1985, 35mm, 1.66, barvni, 100' Vojaki kvizlinške bele garde bežijo pred partizansko vojsko. Partizan Ivan in belogardist Martin, rojena v isti vasi, poskušata ubiti drug drugega, a oba preživita. V miru jima je usojeno, da starost doživita kot soseda in tudi zadnja prebivalca v vasi. V njuni soseski živi vdova Lenka s sinom Krištofom. Po koncu vojne, pred sinovim rojstvom, so njenega moža ubili v skrivnostnih okoliščinah. Lenkina ženskost neprestano pomirja strasti obeh mož, ki ju razdvajata nasproti si stoječi ideologiji.
Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1980, 35mm, 1.66, barvni, 117' Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk (Metod Pevec) in nemški vojak Bitter (Hans Christian Blech), ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. Sredi ljubeznive, turistično razpuščene Španije v njunih dialogih znova oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Pogovori se prepletajo z živimi podobami osebnih spominov na ljudi in dogodke iz vojnega časa. Kontroverzna, epska pripoved o intelektualcu v vojnem kaosu, posneta po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana.
19.00
Klasiki/Uvod v retrospektivo filmov Françoisa Truffauta Žepar (Pickpocket) Robert Bresson, Francija, 1959, 35mm, 1.37, čb, 77', svp Mali kriminalec, žepar Michel, je izpuščen iz zapora. Tako se mu ponudi priložnost, da ponovno razmisli o svojem življenju, ki ga imajo vsi okoli njega za zavoženo. Nedolgo zatem mu umre mati. Navzlic prigovarjanju prijateljev se znova spusti v svet malega kriminala, saj mu postane jasno, da je to edino, v čemer je dober, in edini način, da se lahko izrazi. Prvi film Roberta Bressona, za katerega sam napiše tudi scenarij; veličastna, brezhibna mojstrovina režiserja z bržkone najbolj unikatnim in neposnemljivim avtorskim pečatom.
Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je odprta možnost projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si. Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si. Vstop prost. 28.1. sreda 20.00
In memoriam: Virna Lisi Kraljica Margot (La reine Margot) Patrice Chéreau, Francija, 1994, 35mm, 1.85, barvni, 164', sp Naturalističen, sadističen, umazan, mračen, epski pogled na šentjernejsko noč, ko so katoličani, na čelu s sinovi Katarine Medičejske (Virna Lisi), poklali nekaj tisoč hugenotskih svatov, ki so prišli na poroko svojega suverena Henrija Navarskega. Mojstrsko poustvarjen dokument zgodovinske norosti. Virna Lisi je za stransko vlogo zlohotne Katarine Medičejske prejela številne ugledne nagrade.
19.00
In memoriam: Brane Bitenc Sonce Brane Bitenc, Slovenija (Jugoslavija), 1990, 16mm, 1.37, barvni, 7' Adolescent po smrti svojih staršev doživi šok in se skriva pred soncem.
Brane Bitenc, Slovenija, 1992, 16mm, 1.37, barvni, 18' Mož srednjih let, vzoren soprog in oče, sredi prebujajoče pomladi najde škatlico kondomov.
Brane Bitenc, Slovenija, 1995, 35mm, 1.66, barvni, 29' Mladi starši peljejo dojenčka k zdravniku. Zaradi naglice ga očka pozabi v avtu na parkirišču. Na poti do pozabljenega otroka se očetu dogajajo čudne stvari v čudnih prostorih. Išče ga ves dan, in ko ga najde ...
Alfred Hitchcock, ZDA, 1954, 35mm, 1.66, barvni,112', sp Fotograf je zaradi zlomljene noge priklenjen na invalidski voziček v svojem stanovanju. Čas si krajša tako, da skozi okno z daljnogledom opazuje početje sosedov na drugi strani dvorišča. Pri enem izmed oprezanj posumi, da je priča zločinu. Eden najelegantnejših in najbolj priljubljenih trilerjev mojstra Hitchcocka. »Ko smo soočeni s takim filmom, tako nenavadnim in tako inovativnim, se nam zlahka zgodi, da nekoliko pozabimo na njegovo osupljivo virtuoznost; vsak prizor zase je tveganje z zmagovalnim izidom. Prizadevanje doseči svežino in inovacijo vpliva na premike kamere, posebne učinke, scenografijo, barve. (Spomnite se samo zlatih okvirov očal morilca, ki jih v temi osvetli zgolj občasen žar cigarete!)« François Truffaut 30.1. petek 19.00
Klasiki/Uvod v retrospektivo filmov Françoisa Truffauta Izlet (Une partie de campagne) Jean Renoir, Francija, 1936, 35mm, 1.37, čb, 44', sp Pariška družina se odpravi na enodnevni izlet na podeželje. Hči flirta s postavnim mladeničem. Štirinajst let kasneje se družina vrne na isto mesto, tam hči spet sreča istega mladeniča, nesojenega ljubimca. Pogovarjata se o zapravljenih priložnostih v življenju. “Izlet je film čiste čutnosti, ko nam prav vsaka bilka trave poboža obraz. Prirejen po zgodbi Guyja de Maupassanta je edini pravi ekvivalent umetnosti kratke zgodbe na filmskem platnu. Ne da bi se zatekel k najmanjšemu komentarju, nam Renoir ponudi petinštirideset minut poetične proze, ob katere resničnosti nas, v izbranih trenutkih, spreleti, koža pa se nam naježi. Ta film, njegovo najbolj izrazito fizično delo, se bo fizično dotaknil tudi vas.” François Truffaut 20.00 Kultivator Beat Street Stan Lathan, ZDA, 1984, 35mm, 1.85, barvni, 106', sp V južnem Bronxu spremljamo brata in skupino njunih prijateljev, ki so vsi tako ali drugače predani različnim elementom zgodnje hip hop kulture. Med njimi so DJ-ji in MC-ji, B-boyi in grafitarji in zgodba filma se ponekod celo naslanja na znameniti dokumentarec o newyorških grafitih, Style Wars. V filmu nastopi cela paleta pionirjev hip hopa, med njimi Grandmaster Melle Mel & the Furious Five, Doug E. Fresh, Afrika Bambaataa, Treacherous Three ...
17.00
Kinotečna matineja/In memoriam: Kajetan Kovič Moj prijatelj Piki Jakob Marjan Ciglič (scenarij in literarna predloga Kajetan Kovič), Slovenija (Jugoslavija), 1977, Betacam, 4:3, barvni, 48' (3x16') Ogledali si bomo tri epizode serije, ki naj postane serija naše in vaše mladosti: Medvedja šola, Šah mat, Piki! in Pogumni padalec Piki.
Akira Kurosawa, Japonska/ZDA, 1990, 35mm, 1.66, barvni, 119', sp Sestavljanka osmih kratkih zgodb, ki navdih črpajo v režiserjevih resničnih sanjah: deček kljub prepovedi staršev pobegne v gozd; tam se sreča z duhovi dreves, ki so jih posekali brezsrčni ljudje. Skupina planincev se čudežno reši iz viharja. Vojak sreča duhove umrlih kolegov, za katerih smrt je odgovoren. Študent umetnosti vstopi v svet Van Goghovih slik. Japonski grozi jedrska katastrofa. Sledi portret post-nuklearne pokrajine, poseljene z mutanti. Zadnja zgodba je podoba sončne vasice, katere prebivalci so povsem zliti z naravo. "Kurosawa nas noče na silo pripraviti k občudovanju svojih vizij, temveč to počne z zapeljevanjem in potrpežljivo čaka na naš pristanek. Ko naposled klonimo, se znajdemo v svetu najbolj lucidnih sanj, kar jih je film kdaj doživel." Richard Schickel, Time 1.2. nedelja Kinoteka je zaprta. 2.2. ponedeljek 18.00
Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca druge svetovne vojne Razgovor o otroštvu in vojni Kdo se boji črnega moža? Janez Lapajne, Slovenija, 2012, 35mm, čb, 25' Leto 1944 nekje v okupirani srednji Evropi. Večkulturni trikotnik med pastirčkom in dvema častnikoma z nasprotnih strani v čustveni alpski zgodbi o dveh melodijah in eni piščalki.
France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1956, 35mm, 1.37, čb, 88' Po ameriškem bombardiranju nekega slovenskega mesta med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti, ki je nemškega rodu, ostaneta brez staršev. V sirotišnici začne mala Lotti pripovedovati Marku o neki dolini, za katero je slišala od babice, »dolini miru«, opis te doline pa dečka spomni na kmetijo njegovega strica. Skleneta poiskati to dolino in zbežita iz sirotišnice. Zunaj mesta, na deželi, ju odkrijejo nemški vojaki, oficir ukaže, naj otroka ujamejo, medtem pa nemško kolono napadeta ameriški letali, iz katerih skočita padalca. Eden od njiju, Jim (John Kitzmiller), najprej ustreli nemška vojaka, ki iščeta otroka, nato zasliši jok in najde otroka sredi deroče vode. Jim sklene pospremiti otroka v njuno »dolino miru«. Poetična vojna drama.
19.00
In memoriam: Milan Ljubić Orden Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1968, 35mm, 1.37, barvni, 7' Orden kot simbol človekove želje po slavi.
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1969, 35mm, 1.37, barvni, 8' Brodolomca se znajdeta vsak na svojem otočku in drug drugemu zavidata, ker vsak misli, da je drugemu bolje.
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1970, 35mm, 1.37, barvni, 13' Portret devetdesetletnega kartuzijanca dr. Josipa Edgarja Leopolda – Lavova iz samostana Pleterje.
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1973, 35mm, 1.37, barvni, 12' Z arhivskim gradivom in skozi pričevanje živih sodobnikov in prijateljev obujeni spomini na pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika-Kajuha, ki je padel leta 1944, star dvaindvajset let.
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1976, 35mm, 1.37, barvni, 12' Soseska je starinska oblika vaške samouprave v Beli krajini.
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1978, 35mm, 1.37, barvni, 12' Zgoščen pregled petindvajsetletne zgodovine puljskega filmskega festivala.
Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp Mornar Jean se poroči z Juliette, mladim podeželskim dekletom. Takoj po poroki se vkrcata na trabakulo, ki počasi pluje po Seni in kanalih francoskega severa. Toda mlada žena se nikakor ne more sprijazniti z enoličnostjo tega "vagabundskega" življenja ter vseskozi sanja o magičnem mestu Pariz. Nekega dne jo zapeljejo luči tega velikega mesta ter zapusti trabakulo in Jeana. Labodji spev prezgodaj preminulega Jeana Vigoja.
19.00
Kino-katedra: Pošasti kapitalizma Nosferatu – simfonija groze (Nosferatu: Eine Symphonie des Grauens) Friedrich Wilhelm Murnau, Nemčija, 1921, 35mm, 1.33, čb, nemi, 87', svp Grof Orlok, ki živi visoko v Karpatih, je v resnici vampir Nosferatu. To odkrije mladi Hutter, ko pride k njemu na poslovni obisk. Mladenič zjutraj na vratu zagleda sledove prstov, še bolj pa se zgrozi, ko pri Orloku opazi zanimanje za svojo ženo Ellen. Sum se mu dokončno potrdi, ko vidi Nosferatuja, ki zlaga krste na voz, leže v eno od njih in se odpravi na ladjo, ki pluje proti Viborgu, kjer Ellen nestrpno čaka na moža. Simfonija strahu in groze, brezčasna mojstrovina, biser nemškega ekspresionizma.
19.00
Klasiki Mona Lisa Neil Jordan, VB, 1986, 35mm, 1.85, barvni, 104', sp George (Bob Hoskins) odsluži zaporno kazen in si začne iskati delo. A zaposli se lahko le kot voznik Simone, prelepe drage prostitutke Simone (Cathy Tyson), s katero se najprej ne razumeta najbolje, postopoma pa drug do drugega razvijeta globoko naklonjenost. Vendar Simone igra nevarno igro, in ko se ji George odloči pomagati, se zapleteta v težave z lokalnim kriminalnim mogotcem Mortwellom. Do popolnosti izdelan neo-noir o ganljivi romanci, obsojeni na pogubo.
François Truffaut, Francija, 1960, 35mm, 2.35, čb, 85', svp Po eni strani triler, po drugi komedija in spet po tretji tragedija obravnava dogodivščine odpisanega pianista Charlieja (imenitno brezizrazen Charles Aznavour), ki v zakotnem pariškem baru preigrava jazz, ko zakorači v zločinsko podzemlje in vihravo ljubezensko razmerje. Film, nabit z gagi, pištolami in nevarnimi tipi, je ljubeč in kot britev oster hommage ameriškemu gangsterskemu filmu, ki pa ga ne vodi zgodba, temveč je svobodno asociativna meditacija o tem žanru. »S sredstvi kriminalke sem se namenil izraziti vse, kar sem hotel povedati o slavi, uspehu, propadu, neuspehu, ženskah in ljubezni.« »Moj drugi celovečerec je reakcija na 400 udarcev, ki je tako francoski. Čutil sem, da moram pokazati, da je name vplival tudi ameriški film.« François Truffaut
19.00
Retrospektiva: François Truffaut 400 udarcev (Les quatre cents coups) François Truffaut, Francija, 1959, 35mm, 2.35, čb, 99', svp Spomini na mladost, ko se otroku najbolj široko odpirajo vprašanja, na katera ne najde odgovorov. Na poetična in navdahnjena leta odraščanja, ko se hoče deček, Antoine Doinel (Jean-Pierre Léaud), iztrgati iz otroštva in stopiti med odrasle, ti pa ga dosledno zavračajo. Truffautu uspe, da občutimo fantovo stisko med neresnim očetom, ki jemlje vse za šalo, materjo, ki se mu dobrika, ker ima ljubimca, in med profesorji, ki so brez slehernega razumevanja za njegove težave. Tako mu preostane le beg. Beži večkrat. Tudi ko ga pošljejo v opazovalni center za mladoletne prestopnike. Zbeži in teče proti morju. Celovečerni prvenec Françoisa Truffauta in obenem njegov najlepši film. »Seveda je pri Antoinu Doinelu nekaj anahronističnega ali na neki način skomponiranega, a to težko opredelim. V resnici ne vem, kdo je, vem samo, da je nekakšna mešanica Jean-Pierra Léauda in mene. Osamljen tip je, tiste vrste samotar, čigar smoli se lahko nasmejete ali se ji nasmehnete, in zato lahko prek njega obravnavam žalostne zadeve – a vedno lahkotno, brez melodrame ali sentimentalnosti, saj Doinel seva neke vrste pogum.« François Truffaut 21.00 Kultivator Pokaži mi ljubezen (Fucking Åmål) Lukas Moodysson, Švedska/Danska, 1998, 35mm, 1.85, 88’, sp Šestnajstletna Agnes se je pred letom in pol z družino preselila v majhno švedsko mestece Åmål in še vedno nima prijateljev. Skrivoma je zaljubljena v najpopularnejšo punco na šoli, Elin, ki izgublja živce zaradi dolgočasja v malem odročnem kraju. Izjemen splet podob, ki s svojim optimizmom in vero v drugačnost ruši ustaljene predstave o odnosih. Film, ki nam pričara malo in zakotno mestece in podre njegove kulise, kakor kulise Potemkinove vasi, za katerimi se skriva povsem drugačno življenje. Film, ki nas dvigne iz vsakdanjika in nas popelje na pot novega spoznanja.
20.00
Retrospektiva: François Truffaut Jules in Jim (Jules et Jim) François Truffaut, Francija, 1962, 35mm, 2.35, čb, 105', sp V Parizu pred prvo svetovno vojno prijateljstvo poveže Nemca Julesa (Oscar Werner) s Francozom Jimom (Henri Serre). Brezskrbna boema postaneta nerazdružljiva prijatelja, ki si v življenju delita vse, tudi ženske. Očarana nad fotografijo kipa ženske s skrivnostnim nasmeškom srečata mladenko, Catherine (Jeanne Moreau), z enakim nasmehom. Med trojko se splete ljubezenski trikotnik, trajajoč dve desetletji, ki mu ne pride do živega niti vojna. Nesmrtna filmska klasika in obenem ena najlepših ljubezenskih zgodb, ujetih na filmski trak. “Film ima dve temi: prva je ‘fantovsko prijateljstvo ne sme umreti’ in druga, ‘v troje se ne da živeti’. Ideja filma je v tem, da ljubezenski par kot model ne zadostuje, druge možnosti pa ni.” François Truffaut 8.2. nedelja Kinoteka je zaprta. 9.2. ponedeljek 18.00
Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca druge svetovne vojne Otroci s Petrička Miran Zupanič, Slovenija, 2007, Betacam, čb, 95' Film obravnava usodo otrok, ki so bili skupaj s starši zaprti v taborišču Teharje pri Celju. Junija leta 1945 so jih od staršev ločili in odpeljali v otroško taborišče Petriček, starše pa brez sojenja pobili in pokopali na neznanih krajih. Otrokom so z različnimi prevzgojnimi ukrepi poskušali iztrgati staro identiteto in jim s silo privzgojiti novo.
Maja Weiss, Slovenija, 2014, Betacam, barvni, 95' Film na kolektivni ravni in skozi primere posameznikov pripoveduje zgodbo o trpki in boleči usodi ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno in po njej. V žanru drame in "filma ceste" nas na pot spominov odpelje prof. dr. Janez Žmavc, predsednik Društva taboriščnikov ukradenih otrok. Z njim in še z nekaterimi ukradenimi otroki, ženskami in moškimi, obiskujemo postaje njihovega vojnega otroštva brez staršev.
19.00
Klasiki Pesmi iz drugega nadstropja (Sånger från andra våningen) Roy Andersson, Švedska/Francija, 2000, 35mm, 1.66, barvni, 98', sp Lepega večera ob koncu tisočletja se nad mestece nekje na severni polobli spusti vzdušje apokalipse. Posli čez noč propadajo. Čarovniku spodleti pri preprostem triku in človeka dejansko prežaga na pol. Odvijajo se bizarni verski rituali. Nekega priseljenca brutalno napadejo in pokončajo sredi brezbrižne množice. Lojalnega uslužbenca odpustijo brez razloga. Mesto je v krempljih socialnega kaosa in prometnih zamaškov. Karl, s pepelom posuti poslovnež srednjih let, blodi po mestu in jadikuje. Da bi prišel do zavarovalnine, je podtaknil požar v svoji prodajalni pohištva, vendar se mu načrt izjalovi. »Obsedeni avtor in milenijaristična iluzija arhaizma torej – regresivni kino, ki naslavlja modernost preteklega stoletja. Vidimo Dixa in mračnega Turnerja, gledamo mesečnega Buñuela in morbidnega Tatija, beremo Becketta, Harmsa in Dostojevskega, poslušamo Bennyja Andersona, nekdanjega člana ABBE (ki je potemtakem predstavljala vrh absurdnega in fantastičnega objektivizma v pop glasbi?). Tehnično je Roy sicer konzervativec, a seveda se je od inteligentnega konzervativca moč naučiti več kot od preprostega liberalca (Marx).« Nil Baskar 21.00 Retrospektiva: François Truffaut Antoine in Colette (Antoine et Colette) François Truffaut, Francija, 1962, 35mm, 2.35, čb, 29', svp Antoine Doinel (Jean-Pierre Léaud) je zdaj osamljen sedemnajstletnik, ki dela v tovarni plošč. V sobici, kjer živi, posluša opero in klasično glasbo in se druži s prijateljem Renéjem. Nekega dne na koncertu opazi lepo Colette (Marie-France Pisier) in se prvič v življenju zaljubi. Kratki film je del omnibusa Ljubezen pri dvajsetih (L'Amour à vingt ans, 1962), ki ga je Truffaut sorežiral s Shintarôm Ishiharo, Marcelom Ophülsom, Renzom Rossellinijem in Andrzejem Wajdo. »Z omnibusom sem dobil priložnost, da realiziram projekt, ki si ga nisem drznil začeti sam – kratko nadaljevanje svojega prvega celovečerca 400 udarcev, v katerem po treh letih srečamo mladega Antoina Doinela pri njegovi prvi ljubezenski avanturi, ki ilustrira sporočilo: če si želiš preveč, tvegaš, da boš izgubil vse.« François Truffaut Ukradeni poljubi (Baisers volés) François Truffaut, Francija, 1968, 35mm, 1.66, barvni, 91', svp Tretji film, v katerem srečamo Antoina Doinela (Jean-Pierre Léaud), se odvija leta 1968, ko pobalinskega in nenehno zljubljenega Doinela nečastno odpustijo iz vojske in ga spustijo na ulice Pariza, kjer se loti nepričakovanega poklica zasebnega detektiva. In zdi se, da ga za vsakim vogalom čaka nesreča. Igriv, nostalgičen in neukrotljivo romantičen film je Truffautova brezčasna oda strasti in vihravosti mladosti. »Priznam, v Ukradenih poljubih sem samo hotel ponovno delati z Jean-Pierrom Léaudom; tako rekoč določil sem datum, do katerega sem hotel z njim začeti snemati film.« François Truffaut 11.2. sreda 17.00
Kino-katedra za pedagoge: Mladinski film Distorzija Miha Hočevar, Slovenija, 2009, DigiBeta, 16:9, barvni, 88' Petnajstletni gimnazijec Dejan, ki ga prijatelji kličejo Piksi, spoznava zapletene relacije medčloveških in medgeneracijskih odnosov. Piksi s prijatelji ustanovi novopankovski bend, toda pot mlade skupine ni lahka. Zaradi pogoste odsotnosti od pouka Piksiju grozi izključitev iz šole, vse več težav pa ima tudi doma. Vmes se vplete še zgodba o najstniški ljubezni, ki se prav tako ne more izogniti vprašanjem tekmovalnosti in zaupanja. Film je nastal po istoimenskem mladinskem romanu Dušana Dima, uspešnici leta 2006.
François Truffaut, Francija, 1970, 35mm, 1.66, barvni, 97', ap Četrti film z vročekrvnim Antoinom Doinelom (Jean-Pierre Léaud), ko ta še vedno išče stalno zaposlitev in pričakuje prvega otroka, a se tudi zaplete v razmerje z lepo Japonko, kar ogrozi njegov zakon s Christine (Claude Jade). Mestoma komičen film, začinjen s kančkom burleske, je grenko sladek prikaz tegob mladega zakonskega para in tanke linije, ki loči mladostništvo od odraslosti. »Življenje vidim kot zelo težko; verjemem, da moramo imeti zelo preprost, zelo okoren in zelo močan sistem moralnih vrednot ... Zato v mojih filmih ne more biti neposrednega nasilja. Že v 400 udarcih je Antoine otrok, ki se nikoli ne upre odkrito. Njegov vrednostni sistem je subtilnejši. Kakor jaz je tudi Antoine proti nasilju, ki ga predstavlja soočenje. Pobeg nadomesti nasilje, a ne pobeg od bistva, temveč pobeg, da bi dosegli, kar je bistveno.« François Truffaut 12.2. četrtek 19.00
Retrospektiva: François Truffaut Streljajte na pianista (Tirez sur le pianiste) François Truffaut, Francija, 1960, 35mm, 2.35, čb, 85', svp Glej četrtek 5.2. ob 21.00.
Takeshi Kitano, Japonska, 1997, 35mm, 1.85, barvni, 103', sp Nishi je miren, hladen, a po potrebi tudi precej nasilen policaj. Nekega dne, ko bi moral njegov oddelek opraviti povsem rutinsko akcijo nadzorovanja hiše nekega kriminalca, ga kolegi prepričajo, naj raje obišče svojo na smrt bolno ženo. Medtem kolegi padejo v zasedo, v kateri iskani kriminalec ustreli Nishijevega najboljšega prijatelja Horibeja; odslej bo priklenjen na invalidski voziček, izhod iz psihološke krize pa bo našel v slikanju. »Razlog, zakaj se v svojih filmih tako vztrajno ubadam s smrtjo, je to, da je, vsaj po mojem mnenju, po drugi svetovni vojni japonska družba postala obsedena z vsrkavanjem zahodnjaških idealov življenja, čeprav jih ni razumela. V predvojnem obdobju sta bila življenje in smrt obravnavana enakopravno, kot dve strani kovanca; sedaj je smrt na Japonskem postala tabu tema, pomembno je le še življenje.« Takeshi Kitano 13.2. petek 19.00
Kultivator/FilmFlow v živo Neskončen dan (Groundhog Day) Harold Ramis, ZDA, 1993, 35mm, 1.85, barvni, 101', sp Arogantnega vremenarja (Billy Murray) televizijska hiša pošlje na službeno pot v mestece, kjer vsako leto slavijo t. i. dan svizca. Ko se po napornem delovnem dnevu prebudi v nov dan, zgrožen ugotovi, da se je v resnici prebudil v popolnoma identičen včerajšnji dan – dan, ki se bo odslej zanj ponavljal v neskončnost. Anarhična komedija, ki zlagoma posega po statusu kulta. Podcasti so radijske oddaje, ki živijo na internetu, FilmFlow pa je prvi slovenski podcast, v katerem se enkrat mesečno odvija živahna debata o filmu in popkulturi. FilmFlow bo letos februarja praznoval prvo leto svojega obstoja. Najprej si bomo ogledali genialno komedijo Neskončen dan, projekciji pa sledi snemanje podcasta iz dvorane Slovenske kinoteke – tokrat prvič v živo pred poslušalci. 14.2. sobota 17.00
Kinotečna matineja E. T. – Vesoljček (E. T. The Extra-Terrestrial) Steven Spielberg, ZDA, 1982/2002, 35mm, 1.85, 121', sp Skupino vesoljskih botanikov med nočnim izletom na Zemlji zaloti ameriška vladna agencija. V naglici vesoljčki enega svojih pozabijo na planetu, ki do tujih bitij ne kaže znakov naklonjenosti. Izgubljenega vesoljčka za svojega vzame skupina otrok. Skupaj iščejo način, kako prijaznega in neverjetnega obiskovalca spraviti nazaj domov.
François Truffaut, Francija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 131', svp Truffaut je film posnel po drugem romanu Henri-Pierra Rochéja, po čigar prvem (istoimenskem) romanu je skoraj deset let prej ekraniziral Jules in Jim. Oba romana – in filma – sicer govorita o ljubezenskih trikotnikih, a Dve Angležinji se osredotoči na konflikt med obsesivno (ali tako imenovano čisto) ljubeznijo in tisto umrljivo, ki je vselej pripravljena na kompromis. Film spremlja sedem let v življenju nenavadne trojke, ki jo sestavljajo Francoz Claude (Jean-Pierre Léaud) in sestri Angležinji Ann (Kika Markham) in Muriel (Stacey Tendeter). Ganljivo in pretresljivo dramo o razkorakih med zadrževanjem in sprostitvijo, seksualnostjo in obvladovanjem, čistostjo in ekscesom Truffaut ohranja na distanci – film se odvija s toliko diskretne lepote, očarljivosti in komike, da šele na koncu razkrije tudi neskončno žalost in surovost, ki tičita v resnici.
Kinoteka je zaprta. 16.2. ponedeljek 18.00
Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca druge svetovne vojne Čas brez pravljic Boštjan Hladnik, Slovenija (Jugoslavija), 1986, 35mm, 1.66, barvni, 94' Ob začetku druge svetovne vojne, tik po italijanski okupaciji, se oče petčlanske družine (Boris Kerč) odpravi v partizane. Okupatorji in domači kolaboracionisti nato zaslišijo in zastrašijo mater (Bernarda Gašperič), zato se ta odloči, da se bo skupaj z otroki umaknila k znancem na kmete. A tudi tu niso dolgo varni. Pripoved o usodi družine med drugo svetovno vojno.
Vojko Duletič, Slovenija (Jugoslavija), 1975, 35 mm, 1.37, barvni, 87' Leta 1941, po kapitulaciji stare Jugoslavije, italijanski okupatorji zasedejo zahodno Slovenijo. Na samotni kmetiji v Polhograjskih dolomitih živita Kozlevčarja, ki na svoji koži postopoma vse bolj občutita posledice okupacije. Na njunem posestvu se druga za drugo vrstijo čete okupatorjeve vojske in enote domačih izdajalcev. Italijanom sledijo belogardisti, njim četniki in domobranci ter Nemci, vmes pa prihajajo tudi partizani.
19.00
Retrospektiva: François Truffaut Lepa deklica kot jaz (Une belle fille comme moi) François Truffaut, Francija, 1972, 35mm, 1.66, barvni, 98', svp Naslovna junakinja nenavadne erotične komedije je najbolj divja med divjimi otroki Françoisa Truffauta, ena njegovih najosvobojenejših junakinj, vulgarna in vitalna – zlorabljeno dekle, ki se kmalu priuči amoralnega repetoarja preživetvenih taktik, ki vodijo v zločin. Camille (Bernadette Lafont) je v zaporu obsojena umora in tam jo zaradi raziskave o ženskah zločinkah obiskuje mlad sociolog (André Dussollier). Camille poskuša obiskovalca ujeti v svoje mreže in ga prepričati, da je nedolžna. Zgodbo vodi uporaba osupljivo številčnih slogov in aluzij, preko noirovskih flashbackov, serije referenc na Hitchcockovo Vrtoglavico in kopice odbitih nastopov à la Jerry Lewis. Camillino bujno utelešenje razposajene ženske neukročenosti je izvrsten antipod Truffautovi neizprosni viziji sveta, ki to neukročeost hkrati zatira in po njej hrepeni.
V februarskem Večeru slovenskih režiserjev bo DSR prvič podelil strokovne nagrade Društva slovenskih režiserjev in sicer za leto 2014. Podelili bomo tudi nagrado Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Vstop prost. 18.2. sreda 19.00
7. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti: posvetilo Kseniji Hribar Slovo Karpo Godina, Slovenija (Jugoslavija), 1969, Betacam (posneto na 16mm), čb, 27' Kamera nežno beleži ples na gričih otoka Cres. »Konec šestedesetih je iz Londona na krajši oddih prišla baletna umetnica Ksenija Hribar, ki je več let delala kot članica londonske Contemporary Dance Company. Navdahnjena z Gustavom Mahlerjem je želela posneti ples na njegovo skladbo Das Lied von der Erde v krasni interpretaciji Fischer-Dieskauja. Tako smo se z ekipo odpravili na Cres in posneli nekaj lepega.« Karpo Godina S Hribarjevo se je Godina znova srečal kot direktor fotografije pri filmu Xenia na gostovanju.
Filip Robar Dorin, Slovenija (Jugoslavija), 1974, 35mm, barvni, 12' Slikovita prispodoba odnosa med vsakdanjim življenjem in umetnostjo, ki jo poosebljajo baletka Ksenija in prebivalci otoka Susak. Gostovanje svetovljanske umetnice se oblikuje v metaforo za občutek plesalkine ujetosti v trde zakonitosti resničnosti, ko začuti, da se v njeno vero v umetnost in lepoto izraza vztrajno zajedajo znanilci krize; vpraša se, ali ni njena umetnost samo velika iluzija. »Danes pogosto razpravljamo o tanki liniji med fikcijo in dokumentarnim, pred štiridesetimi leti pa so to vzeli za samo po sebi umevno ...« Rada Šešić Posnetek predstave Sentimentalne reminiscence (Plesno gledališka predstava Ksenije Hribar) posnela Simon Stojko Falk in Tone Stojko, Slovenija, 1998, DVD, 61' V sodelovanju z Gibanico – Bienalom sodobne plesne umetnosti. 21.00 Retrospektiva: François Truffaut Antoine in Colette (Antoine et Colette) François Truffaut, Francija, 1962, 35mm, 2.35, čb, 29', svp Ukradeni poljubi (Baisers volés) François Truffaut, Francija, 1968, 35mm, 1.66, barvni, 91', svp Glej torek 10.2. ob 21.00.
20.00
Kino-uho: Rdeča raketa Nanook s severa (Nanook of the North) Robert J. Flaherty, ZDA, 1922, 16mm, 1.33, čb, 62', nemi (angleški mednapisi) Dan v življenju Eskima Nanooka in njegove družine. Opazujemo človeka, po katerem sodobna industrijska družba še ni stegnila svojih lovk, pri lovu, ribolovu, trgovanju in selitvah. Pomemben antropološki dokument in obenem prvi celovečerni dokumentarec v zgodovini filma. Rdeča raketa je elektroakustični duo, ki ga sestavljata Maja Osojnik in Matija Schellander, oba mednarodno dejavna glasbenika in skladatelja z Dunaja. Osrednja preokupacija ustvarjalnega dvojca je elektroakustična improvizacija, saj glasbenika ustvarjata abstraktne improvizacije in sodobne klasične kompozicije z zaledjem v različnih glasbenih žanrih – jazzu, rocku, noisu ... Z Rdečo raketo smo se v Kinoteki že srečali, ko je predlani ozvočila vznemirljiv program arhivskih filmov iz prve svetovne vojne z naslovom »Popotovanje po Balkanu«. Glasbena spremljava v živo: Rdeča raketa, elektroakustična improvizacija. Cena vstopnice izjemoma 7 evrov. 20.2. petek 19.00
Retrospektiva: François Truffaut Žepnina (L'argent de poche) François Truffaut, Francija, 1976, 16mm, barvni, 105', svp Serija ganljivih, duhovitih, včasih pretresljivih vinjet, ki pokukajo v svet odraščanja skozi oči najstnikov. Težavni odnosi s starši, prevzemanje prvih življenjskih odgovornosti, prve ljubezenske izkušnje ... Eden najbolj spregledanih in obenem najtoplejših Truffautovih filmov, s katerim se režiser po sedemnajstih letih znova vrne na izhodiščno točko svojega ustvarjanja – k portretu otroštva. »Verjetno je pravi razlog za poudarek optimistične plati otroštva v Žepnini ta, da sem film, bolj kot druge, posnel v sodelovanju z otroki. Obiskovali so me, se gnetli okoli montažne mize, se pogovarjali. Gledali so surove posnetke. In ker je bilo med njimi veliko majhnih otrok – skoraj vsi so bili še pred puberteto –, je to vse bolj postajal film zanje. In zato je manj žalosten.« François Truffaut 21.00 Retrospektiva: François Truffaut Zakonska postelja (Domicile conjugal) François Truffaut, Francija, 1970, 35mm, 1.66, barvni, 97', ap Glej sreda 11.2. ob 21.00.
20.00
Retrospektiva: François Truffaut Moški, ki je ljubil ženske (L'homme qui aimait les femmes) François Truffaut, Francija, 1977, 35mm, 1.66, barvni, 118', svp Na prvi pogled je komedija Moški, ki je ljubil ženske morda videti kot nenavaden odmik v Truffautovem ustvarjanju, a se v njej zrcalijo nekatere avtorjevih osrednjih preokupacij. Osnovni zaplet – življenje in smrt serijskega ženskarja Bertranda Morana (Charles Denner) – Truffautu omogoča, da raziskuje zapletenost ljubezenskih razmerij, temo, h kateri se je vračal vse življenje. V zgodbi se resda ne zgodi veliko, a film dobi v rokah mojstra vizualnega pripovedništva globok in zlovešč filozofski odzven. »Ameriški film odlično upodablja 'junake', poslanstvo evropskega filma pa je najbrž prikazovanje resnice o ljudeh, se pravi razkrivanje njihovih slabosti, protislovij in celo laži.« François Truffaut 22.2. nedelja Kinoteka je zaprta. 23.2. ponedeljek 18.00
Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca druge svetovne vojne Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica Karpo Godina, Slovenija (Jugoslavija), 1982, 35mm, 1.66, barvni, 84' Kmalu po vojni pošlje radijska hiša na teren skupino mladih glasbenikov, ki naj bi v času prve socialistične petletke dvigovali moralo ljudem po kmetijskih zadrugah, delovnih brigadah in številnih gradbiščih. Pri tem naj bi se tudi mladi glasbeniki prevzgojili v zavedne mladince. Tragikomična pripoved o nasilnih agitpropovskih metodah.
Rajko Ranfl, Slovenija, 1987, 35mm, 1.66, barvni, 96', bp Ostarelega Repovža (Boris Juh) ob obletnici osvoboditve intervjuva televizijska novinarka. V nasprotju z njenimi pričakovanji, da bo slišala zanosno pripoved pogumnega revolucionarja, ji Repovž s šaljive plati pripoveduje o dogodkih ob koncu vojne in tik po njej. Burka o razprtijah na vasi ob koncu vojne, posneta po romanu Miloša Mikelna Kako se je naša dolina privadila svobodi.
19.00
Retrospektiva: François Truffaut Ljubezen na begu (L’Amour en fuite) François Truffaut, Francija, 1979, 35mm, 1.66, barvni, 95', svp Antoine Doinel (Jean-Pierre Léaud) je v petem in zadnjem filmu »sage« star nekaj čez trideset let, kot romanopisec uživa v zmernem uspehu, sporazumno končuje zakon s Christine (Claude Jade) in se oklepa romantičnih fantazij. Po novem samski najde novi predmet poželenja v Sabine (Dorothée) in posveti se ji s strastnim prepričanjem, da človek brez ljubezni ni nič. Na poti obnovi poznanstva s prejšnjimi ljubeznimi in se sooči s kaotično preteklostjo. Antoine Doinel je še vedno zaljubljen in ker je zaljubljen, je še vedno živ. “Lagal bi, če bi rekel, da se je Antoinu Doinelu posrečila probrazba v odraslega človeka. Ni postal resnični odrasel, ostal je otrok. V vseh ljudeh so ostanki otroštva, a pri njem jih še toliko več.” François Truffaut 21.00 Odprto platno Filmi brez meja in filmarji z vseh vetrov, pozor! V okviru programskega termina Odprto platno je odprta možnost projekcije vaših filmov v kinotečni dvorani. Predloge sprejema: matevz.jerman@kinoteka.si. Program bo objavljen naknadno na www.kinoteka.si. Vstop prost. 25.2. sreda 20.00
Retrospektiva: François Truffaut Zadnji metro (Le dernier métro) François Truffaut, Francija, 1980, 35mm, 1.66, barvni, 131', ap Marion (Catherine Deneuve) in Bernard (Gérard Depardieu) sta člana pariške gledališke skupine pod nemško okupacijo Francije. Kljub slabim obetom – direktor gledališča, ki je Jud, se mora skrivati; prvak gledališča je član odpora; nadzor nacistov se poostruje – je ansambel prepričan, da mora gledališče nadaljevati z delom. Romanca, zgodovinska tragedija in celo komedija je humanistična študija človeške narave in ultimativno posvetilo ideji, da umetnost zmaga nad nesrečo. Čeprav so vprašanje kolaboracije z nemškim okupatorjem francoski filmarji že načenjali, to zaradi sramu tudi v osemdesetih ni bila priljubljena tema. Truffaut pa se je snovi lotil brez slabe vesti do junaštev ali nejunaštev v temnih časih, vzbudil je celo nostalgijo in ponudil olajšanje. “Zame, ki sem bil v času vojne najstnik, je podoba Francije, razkosane na dva dela, razdeljene na Nemce in borce odpora, neresnična. Vidim precej mirnejšo Francijo.” François Truffaut
19.00
Kino-integral: Ne-zahodni anti-kanon Paura in citta (1191 dni pozneje ali Vonj po podganah) Davorin Marc, Slovenija (Jugoslavija), 1984, 35mm (posneto na super8mm), 1.37, barvni, 23' Vsak film davorina Marca vas bo zapeljal z evforično domiselnostjo, natančnostjo kadriranja, ljubezni do nastopajočih – naj bodo živi ali mrtvi, ljudje ali živali. Paura in citta je film dnevnik, ki ga je Marc posnel pri ranih dvajsetih. Film smo v Slovenski kinoteki nedavno restavrirali in ga prenesli na 35 mm filmski trak.
Yüklə 160,42 Kb. Dostları ilə paylaş:
|