Sgp kograd igem d
Yüklə 153,24 Kb.
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- 3.Zahteve za šolske prostore (urejene glede na načrte)
- 3.2.3 - Gradbene konstrukcije
- 3.3.4 - Električne inštalacije in oprema
- 3.4.5 - Strojne inštalacije in oprema
- 3.4.3PREZRAČEVANJE HLAJENJE
- 3.4.4INSTALACIJA TOPLE VODE
- 3.4.6INSTALACIJA UTEKOČINJENEGA NAFTNEGA PLINA
- 3.5.6 - Zunanje telekomunikacije
- 3.6.2Oprema šolskih prostorov
- 3.7.8 - Izkopi, temeljenje
- 3.9.10 - Elaborati, analize in študije
| SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO SREDNJIH ŠOL smernice za projektiranje in gradnjo srednjih šol MAREC 2008 - Vsebina 1. Uvod 3 2. Splošne zahteve 3 3. Zahteve za šolske prostore (urejene glede na načrte) 3 3.1. 1 - Arhitektura in obrtniška dela 3 3.2. 3 - Gradbene konstrukcije 8 3.3. 4 - Električne inštalacije in oprema 8 3.4. 5 - Strojne inštalacije in oprema 12 3.4.1 KOTLOVNICA 13 3.4.2 OGREVANJE 13 3.4.3 PREZRAČEVANJE HLAJENJE 14 3.4.4 INSTALACIJA TOPLE VODE 15 3.4.5 KANALIZACIJA 15 3.4.6 INSTALACIJA UTEKOČINJENEGA NAFTNEGA PLINA 15 3.5. 6 - Zunanje telekomunikacije 16 3.6. 7 - Tehnološki načrti 16 3.6.1 Oprema 16 3.6.2 Oprema šolskih prostorov 16 3.7. 8 - Izkopi, temeljenje 17 3.8. 9 - Ostali načrti 18 3.8.1 Zunanja ureditev, dostop 18 3.9. 10 - Elaborati, analize in študije 18 3.9.1 Gradbena fizika 18 3.9.2 Požarna študija 19
1.UvodProjektna naloga za šolske objekta definira značilnosti, ki jih naročnik zahteva pri izgradnji šole. Projektna naloga ne povzema zakonodaja in predpisov temveč jih dopolnjuje s standardom izvedbe in zahtevami naročnika. To pomeni, da mora izvajalec v prvi meri izpolniti zakonske zahteve, znotraj teh pa mu projektna naloga določa dodatne zahteve, ki izhajajo iz predvidene vsebine in se nanašajo predvsem na funkcionalnost in racionalnega obratovanja in vzdrževanja objekta. Pri realizaciji investicije je potrebno upoštevati dokumente v naslednjem vrstnem redu
Nekatera zakonska določila (zakoni, pravilniki,…) so tudi navedeni, še posebej na tistih področjih, kjer so izkušnje pokazale, da je potrebna dodatna pozornost ali pa so že v osnovi zahteve naročnika bistveno večje, kot je zakonski minimum. 2.Splošne zahteveŠolska stavba mora zagotoviti vsem dijakom ustrezne prostorske pogoje za izvajanje izmenskega pouka skladno s prostorsko preverbo (glej PRILOGE) upoštevajoč sodobne metode dela in razvoj učne tehnologije. Šolska stavba mora zagotoviti možnost vsestranskega prilagajanja, tako da bo funkcionalno lahko daljše obdobje služila svojemu namenu. V ta namen je potrebno zagotoviti adaptibilnost šolskega kompleksa in šolske zgradbe ter fleksibilnosti notranjega prostora. Zasnova objekta mora zagotoviti enostavno in ekonomično investicijsko vzdrževanje. To velja za arhitektonsko zasnovo, kot tudi za konstruktivni sistem in vso opremo šolskega objekta, Za učitelje je najugodnejša južna lega in severna orientacija, ob upoštevanju lokalnih pogojev in vseh tehničnih faktorjev pa je možno prostore za pouk tudi poljubno orientirati. Šolski objekt mora imeti celovito načrtovan in utemeljen koncept dnevne, umetne in kombinirane osvetlitve. Izdelan mora biti celoviti koncept uravnavanja klime notranjih prostorov, ki mora biti usklajen s konceptom osvetljevanja. Projektna dokumentacija mora vsebovati ustrezno dokumentirano rešitev predvidenega prisilnega prezračevanja in pohlajevanja z delnim hlajenjem in ogrevanjem prostora. Pri tem je potrebno upoštevati specifiko različnih prostorov, ki so del šolskega objekta- 3.Zahteve za šolske prostore (urejene glede na načrte)3.1.1 - Arhitektura in obrtniška delaFaktor oblike: Pomemben je faktor oblike, kar pomeni, da mora biti čim ugodnejše razmerje med zunanjo površino in prostornino objekta. To se doseže s kompaktnostjo zasnove. Vhodi v šolo naj bodo jasno opredeljeni in ne smejo biti neposredno povezani na prometno ulico. Izogibati se je potrebno zunanjim stopnicam. Višinske razlike naj se premagujejo s pokritimi klančinami z največjim dovoljenim naklonom. Naklon pri klančinah, ki so 6 m in več, so 6,5 %, pri krajših 7 %, pri rekonstrukciji, kjer ni mogoče drugače pa 9 %. Vhodna vrata naj bodo zastekljena z prozornim, zoper sunke odpornim steklom. Odpirajo naj se navzven. Najmanjša širina vrat 90 cm, dvokrilnih pa 130 cm. Vrata je potrebno preveriti glede na frekvenco. Pred vhodom za dijake naj bo nadstrešek, ki zmore varovati tudi večje število oseb pred dežjem in vetrom. Vstop v šolo naj bo skozi vetrolov, katerega najmanjša širina je 2,0 m najmanjša globina pa 2,20 m. Dostop naj bo možen tudi mimo centralnih garderob. Garderobe naj bodo ob glavnem vhodu v šolsko stavbo in naj bodo prisilno prezračevane. Vhodna avla v šolski stavbi tvori prostorsko povezavo med vhodnim delom, centralno garderobo in splošnimi komunikacijami ter se nahaja ob glavnem vhodu. Avla naj bo prisilno prezračevana. Če se večnamenski prostor projektira kot razširjen del glavne komunikacije, naj bo vhodna avla postavljena tako, da se jo lahko po potrebi vključi v večnamenski prostor. Komunikacije povezujejo posamezne šolske trakte in vodijo v vse prostore zgradbe. Komunikacijske površine šole naj bodo čim manjše, kar pa ne sme zmanjševati zahtevanega prostorskega standarda ali uporabnosti objekta. Hodnik pred učilnicami mora imeti najmanj 2,40 m svetle širine (brez klopi ali omar…). Komunikacije je potrebno projektirati tako, da so čim enostavnejše, kratke in naj omogočajo enostavno orientacijo. V njih je zaželeno predvideti razširitve na določenih mestih (zalivčki za klopi…). Po potrebi morajo omogočati hitro in učinkovito evakuacijo objekta. Komunikacije je potrebno diferencirati po namenu, ki ga imajo posamezne prostorske skupine, morajo biti osvetljene in primerno označevane. V centralnih hodnikih in avlah naj bo omogočeno pitje vode (pitniki ali avtomati s plastenkami). Vse komunikacije morajo omogočiti neovirano gibanje invalidov, glede na to, da je objekt več etažen, morajo vertikalne komunikacije predvideti dvigalo. Stopnišča morajo biti iz glavnih horizontalnih komunikacij lahko dostopna- Število in položaj stopnišč narekuje zahteva, da razdalja od stopnišča do vhoda najbolj oddaljene učilnice ne sme presegati 30 metrov. Širina stopniščnega ramena se določa po številu dijakov, ki jim je namenjeno. Naj manjša širina je 120 cm (do 100 učencev). Če prevzame stopnišče več kot 100 učencev, se zanje širini doda 0,5 cm na vsakega dijaka. Nastopne ploskve stopnic morajo biti izvedene proti drsno in tako, da se preprečijo težke poškodbe pri padcu. Eliminirati je potrebno vse ostre robove. Na stopnišču mora biti med vsako etažo vmesni podest. Stopniščna ograja na koncu nastopne ploskve ter ograja na galerijah ipd. naj bo visoka 120 cm s prečkami v vertikalni legi ali s polnimi gladkimi polnili. Vhodi v učilnice naj bodo postavljeni v poglobljene niše širine 180 cm. Vrata naj se odpirajo na hodnik tako, da ne motijo mimoidočih dijakov. Svetla višina vrat naj znaša 210 cm, širina minimalno 90 cm. Učilnice in kabineti naj bodo predvideni skladno z izračunom neto zazidanih površin. Oblika učilnic naj je po možnosti pravokotna. Ugodno razmerje med dolžino in širino učilnice je 3:3,5. Svetla višina prostora naj bo 3,1 metra. Potrebno je upoštevati diferenciranje učilnic po uporabi in predvideno opremo. Daljša stena naj vsebuje okna, ki naravno osvetljujejo prostor. Učilnice morajo biti prisilno prezračevane in pohlajevane. Osnovni sanitarni sklop tvorijo prostor z WC kabinami in predprostor z umivalniki. Sanitarije so lahko po skupinah ali centralne po posameznih etažah in morajo imeti okna z možnostjo občasnega odpiranja. Na vsakih 50 dijakov mora biti na voljo najmanj 1 WC in 2 pisoarja, na 25 dijakinj pa najmanj 1 WC. V invalidskih sanitarnih prostorih naj bo tudi kabina z umivalnikom. Zaradi lažjega čiščenja naj bodo stene med kabinami sanitarij dvignjene za 10 cm, sanitarna oprema pa konzolna. Dijakom mora biti na voljo in dostopen WC namenjen funkcionalno oviranim osebam oziroma osebam na invalidskih vozičkih. Nahaja naj se v pritličju in sicer dostopen iz obeh strani. Za osebje je potrebno predvideti v sklopu upravnih prostorov lastne sanitarije in to na vsakih 25 moških 1WC in 1 pisoar, na vsakih 25 žensk pa 2WC-ja. Sanitarije s predprostorom morajo biti ločene, izjema je WC za invalide, ki je lahko samo eden. V predprostoru morajo biti za 3 wc oz. 6n pisoarjev vsaj 1 umivalnik s toplo in mrzlo vodo. Oddaljenost sanitarij od učilnic naj ne presega 40 m. V sanitarijah je potrebno zagotoviti: - avtomatske vodovodne armature z omejenim iztekanjem primerno ogrete vode in kasete s papirnatimi brisačami, - avtomatsko izplakovanje pisoarjev - milnike srednjega kakovostnega razreda, ki naj bodo pritrjeni nad umivalnike, - zaščitne kasete za toaletni papir, - zaprte koše za smeti z odpiranjem na nožni vzvod - posebej pomembno je, da se vse WC kabine odpirajo navzven, - krtače. Vse sanitarne prostore je potrebno locirati, dimenzionirati, urediti in izvesti skladno z veljavnimi predpisi. Celoten objekt je potrebno izvesti tako, da je dostopen za invalide (rampe, dvigalo, ki povezuje vse etaže, stopnišče z montažo invalidskega dvigala,…). Materiali obdelave: V šolskih prostorih naj se uporabljajo materiali, ki niso vir prahu, prah zadržujejo ali pa ga statično vežejo (zavese, stene obloge,…). Materiali naj bodo taki, da se dobro vzdržujejo in so čim bolj odporni proti poškodbam. Nosilna konstrukcija naj bo armirano-betonska ali jeklena. V primeru da so AB elementi vidni, jih je potrebno zaščititi s silikonskim premazom. Konstrukcijski sistem je zasnovan tako, da je mogoče fleksibilnost prostorov (skelet). Jekleno konstrukcijo je potrebno antikorozijsko in protipožarno zaščititi. Konstrukcijo lahko dopolnjujejo opečna polnila ali drugačne predelne stene. Za vse materiale je potrebno zagotoviti ustrezne specifikacije. Strehe je potrebno zasnovati tako, da zadoščajo gradbeno-fizikalnim zahtevam, posebnostim podnebja in da preprečujejo pregrevanje v poletnih mesecih. Ustrezno morajo biti odvodnjavane, odtoki naj bodo primerno dimenzionirani. Predvideti je potrebno ustrezne snegobrane. Fasada naj bo ustrezno toplotno izolirana (glej poglavje o gradbeni fiziki!) eternit ali masivne izvedbe, toplotni mostovi pa izolirani v skladu z SIST DIN 4108, tako da ne bo prihajalo do kondenza na notranjih obodnih površinah vse v skladu s predpisi (Pravilnik p topli zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, Ur.l.RS 42/2002) Zagotavljati more trajen izgled objekta in ustrezno fizično odpornost. Uporaba večjih površin steklenih fasad ni zaželena. Okna morajo omogočiti zadostno osvetlitev prostorov. Zadostiti morajo veljavnim predpisom za zvočno in toplotno izolativnost (U=1,1W/m2K). Okna naj bodo izvedena iz kvalitetnih in trajnih materialov (predvidoma aluminjasti okvir). Omogočeno naj bo čim enostavnejše čiščenje (z notranje strani zasteklitve) in vzdrževanje. V splošnem to pomeni, da morajo vsaj 1/3 oken (v določenem rastru) omogočati odpiranje. Eventualne zasteklitve parapetnih delov in vse zasteklitve v nivoju terena morajo biti izvedene iz varnostnega stekla. Število steklenih površin določajo minimalni standardi osvetlitve, po drugi strani pa ekonomičnost, saj je znano, da je izgradnja steklenih površin dražja tako v času izgradnje, kot kasneje v času vzdrževanja ter da steklene površine pomenijo večje toplotne izgube.
Pri zasnovi konstrukcije je potrebno dosegati sledeče zvočne izolativnosti:
Opomba: Pri uporabi faktorjev zvočne izolativnosti naj se, kjer je navedena, upošteva izolativnost proti udarnemu hrupu (druga vrednost v tabeli) Izdelati je potrebno elaborat za objekt, ki bo upošteval zahteve vsaj mejnih vrednosti odmernih časov, ki jih predpisuje dopolnjeni pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zaščiti stavb. V prostorih, ki so namenjeni učenju, je potrebno zagotoviti nivo hrupa 40dB, v čitalnici 35dB, knjižnici 45dB v telovadnici in upravnih prostorih 55dB, kuhinji in jedilnici pa 65dB. Za zmanjšanje hrupa je posebno pozornost potrebno posvetiti podu (predvsem na hodnikih in telovadnici), stenskim oblogam in stropnim panojem za dušenje zvoka (večnamenska predavalnica, telovadnica), kakor tudi obodnim konstrukcijam (stene, okna) objekta. Ostale zahteve:
Vsi stenski opleski naj bodo iz kvalitetne pralne disperzijske barve minimalno do višine vratnih podbojev. Zasteklitve v interierju naj se izvedejo iz varnostnega stekla. Tlaki v vseh prostorih morajo omogočati mokro čiščenje. V sanitarijah, hodniki in avlah naj bo talno gretje. Vsi tlaki naj se proti steni zaključijo z zaključki, ki omogočajo enostavno čiščenje (zaokrožnice). Tlak telovadnice naj bo parket na elastični podlagi z integriranim talnim gretjem. Tla pisarniških prostorov naj bo antistatičen, antialergijski in primeren za mokro vzdrževanje, tlak zbornice in knjižnice mora biti odporen za visoke obremenitve (požarni razred po DIN 4102 je B1). Ob vhodih naj bo znotraj čistilni tepih, zunaj otirači s krtačkami in odtoki. Tlak pomožnih in servisnih prostorov naj bo epoksidni premaz. V učilnicah pri umivalnikih mora biti tlak, odporen na močenje. Tlak v hodnikih in avlah naj bo kamen, keramika, linolej ali guma (nedrseč). Mizarski izdelki Vsa notranja vrata naj bodo iz trdega lesa z v pri pri vstavljenim tesnilom. Krila naj bodo polna, obložena s kvalitetnim laminatom (Max- ali enakovredno), zaključki z ABS ali masivnim nalimkom brez brazde. Podboji naj so barvni kovinski. Vrata v učilnice naj imajo lino zastekljeno z varnostnim steklom. Pritrjena morajo biti z vsaj 3 točkovnim naslonilnikom. Nasadila naj bodo šarnirna, uležajena. Kljuke naj bodo lite, ključavnice cilindrične, sistemski ključ po navodilih šole (generalni ključ, večuporabni ključ, posamezni ključi). Vsa steklena vrata naj bodo v varni izvedbi (lepljena kaljena). Požarne zapore na hodnikih morajo biti transparentne.
Predelne stene sanitarnih kabin naj bodo iz kompaktnih laminatnih plošč (Max – ali enakovredno, debele 14 mm), okovje in vezni elementi iz nerjavečega jekla z možnostjo zapiranja. Stene naj bodo obdelane s kvalitetno keramiko do stropa, stik s tlakom kitan s trajno elastičnim kitom. Sanitarna oprema naj bo srednjega kvalitetnega razreda, WC školjke konzolne, kotlički naj so podometni, pisoarji z avtomatskim izpiranjem. Ob umivalnikih naj bodo milniki ali penilniki in boksi za papirnate brisače, nerjaveči nosilci, ogledala z brušenimi robovi vpeljani v stensko keramiko. Vse ograje v interierju in zunaj naj bodo višine najmanj 120 cm. Zaklonišče: Če zaklanjanje ni predvideno na drugačen način, je potrebno predvideti zaklonišče v skladu s: Pravilnikom o tehničnih normativih za zaklonišča in zakonike (Ur.l. RS 17/98, 26/98) za potrebno število uporabnikov. 3.2.3 - Gradbene konstrukcijeUpoštevati je potrebno po direktivi 89/106/EEC predpisane bistvene zahteve:
3.3.4 - Električne inštalacije in opremaV načrtih električnih napeljav, naprav in opreme je potrebno obdelati sledeče:
Načrt električnih napeljav, naprav in opreme mora biti izdelan po veljavnih tehničnih predpisih, projektnih pogojih in standardih, ter usklajen z gradbenimi načrti, strojnih inštalacij, načrt notranje opreme, upoštevati pa se morajo tudi želje investitorja. DOVOD ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ NN OMREŽJA Objekt se bo napajal iz NN omrežja s kabelskim dovodom, katerega določi pristojno distribucijsko podjetje. Izdelan more biti načrt priključitve objekta na NN omrežje v skladu z zahtevami, ki so zapisane v soglasju k lokacijski dokumentaciji. DOVOD IZ TELEKOM OMREŽJA Izdelan mora biti načrt TK priključka. DOVOD IZ CATV OMREŽJA (ČE OBSTAJA) Izdelan mora biti načrt CATV priključka. MERITVE ELEKTRIČNE ENERGIJE Meritve električne energije naj bodo ločene za srednjo šolo in telovadnico. VERTIKALNI IN HORIZONTALNI RAZVOD PO OBJEKTU S POMOČJO RAZDELILNIKOV v objektu se predvidi glavna jakotočna in glavna šibkotočna vertikala. Vertikali naj bosta dostopni, v primeru kasnejših razširitev. Če vertikalo predstavljajo cevi v litem betonu, se naj predvidi 50% rezerva le-teh. horizontalni razvod naj poteka na kabelskih policah v spuščenih stropih, ali pa v l-ceveh v litem betonu. Vsaka etaža naj ima svoj razdelilec iz katerega se napajajo posamezni porabniki in po potrebi podrazdelilci v tej etaži. RAZSVETLJAVA; SPLOŠNA, OSVETLITEV TABLE, ZUNANJA IN ZASILNA SPLOŠNA RAZSVETLJAVA Zahtevani nivo osvetljenosti naj bo v skladu s priporočili Slovenskega društva za razsvetljavo, ki podaje vrednosti srednje osvetljenosti za posamezne prostore za izobraževanje. Podane so tudi max. vrednosti UGR (metoda za ocenjevanje in omejevanje neugodnega bleščanja).
Za osvetlitev skupnih prostorov, kot so stopnišča, hodniki, sanitarije, avle,… se naj uporablajo svetilke s kompaktnimi 8varčnimi9 viri. V splošnih in specialnih učinkih se naj predvidijo fluo svetilke z elektronsko predstikalno napravo, z regulacijo osvetlitve po linijah, ki so vzporedne z okni v splošnih in specialnih učilnicah. Fluo svetilke naj imajo parabolični visokosijajni zrcalni raster ter posebne svetilke za osvetlitev table. Vklaplanje in regulacija razsvetljava se naj izvede s stikali, ki so grupirane v stikalne bloke oz. skupaj z vtičnicami montirane v vertikalni parapetni kanal. Stikala in vtičnice morajo biti barvno usklajene in iz istega programa. Barvna temperatura svetil naj bo med 3300 – 5300 K. OSVETLITEV TABLE Za osvetlitev table se predvidijo asimetrične fluo svetilke z visokosijalnim Al zrcalnim rastrom, ki se montirajo direktno na strop ali v spuščen strop. Svetilke se naj spuščajo nad tablo. Odmik od table se določi po opravljenem izračunu osvetljenosti table (poudarek naj bo na enakomerni osvetljenosti cele table). ZUNANJA RAZSVETLJAVA Zunanje svetilke je potrebno izbrati takšne, ki so dovolj mehansko zaščitene pred poškodbami. Zunanja razsvetljava se naj vklaplja izbirno, ročno – avtomatsko preko foto senzorja. ZASILNA RAZSVETLJAVA V skladu s študijo požarnega varstva je potrebno predvideti svetilke za zasilno razsvetljavo, ki nam osvetljujejo evakuacijo pot z min 1luxa v času ene ure. V prostorih, kjer nimamo spuščenih stropov, se naj predvidijo svetilke z vgrajenim rezervnim virom napajanja. Vgradnim svetilkam pa se naj predvidi dodatni modul za zasilno razsvetljavo. Na evakuacijskih poteh je potrebno namestiti veljavne piktograme. PRIKLJUČKI IN VTIČNICE Kot smo že omenili, naj bodo vtičnice od istega proizvajalca in serije kot so stikala. Za čiščenje se naj v vsakem prostoru predvidi vtičnica, ki se montira na višino 0,5 m od tal. V vsaki učilnici naj bo min. šest vtičnic 230V, 16A, ki so montirana na višini 0,5 m od tal in v parapetni kanal, ki je položen na steno od koder prihaja svetloba. Na vsakem delovnem mestu v kabinetih naj bo pet vtičnic 230V, 16A, ki se naj zmontirajo v stenski parapetni kanal. NAPAJANJE TEHNOLOŠKIH PORABNIKOV IN NAPRAV ZA OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE Predvidijo se tehnološki priključki, ki morajo biti v skladu s tehnološko opremo (kuhinje, toplotna postaja, naprave prezračevanja in hlajenja…). Specialne učilnice morajo imeti svoj razdelilec, ki naj bo nameščen med tablo in oknom. Razdelilnik mora imeti steklena vrata, ključavnico, FID stikalo z dif tokom 30mA, signalno svetilko za signalizacijo delovanja, ter avtomatske odklopnike. V vsaki specialni učilnici se predvidijo na dostopnem mestu SOS tiple, ki izklopijo vso napajanje vtičnic na delovnem mestu učenca in učitelja. Ponovni vklop je možen le s tipko, ki je nameščena v razdelilcu. V učilnicah,kjer so nameščene plinske bombe, je potrebno izvesti elektro instalacije tako, da so ventili bomb zaprejo, ko se izključi tehnološki razdelilec. Razvod do delovnih mest učencev in učitelja se izvede v I-ceveh v tleh. IZENAČITEV POTENCIALOV Glavno izenačenje potencialov V vsaki zgradbi je mora vodnik za glavno izenačevanje potencialov medsebojno povezati naslednje prevodne dele:
V vseh prostorih z vodovodno instalacijo je potrebno izvesti predpisane galvanske povezave za izenačitev potencialnih kovinskih mas. Med seboj je potrebno povezati vse kovinske instalacije vodovodna in ostalo kovinsko opremo. Spoji se izvedejo z vodnikom P 4 mm2 Cu in orginalnimi objemkami za povezovanje cevi z vodnikom ali vijakom M6. Na enem koncu se vodnik veže na kovinsko maso, na drugem pa v dozo za izenačitev potencialov. Doza je montirana na višini 0,5m od tal. Zbiralka v dozi se poveže z zaščitno zbiralko v razdelilcu z vodnikom P-6 mm2, Cu. ZAŠČITA Pri izvedbi instalacij so predvidene naslednje vrste zaščitnih ukrepov:
ZAŠČITA PRED EL. UDAROM
Izvede jo dobavitelj opreme oz. izvajalec del.
Osnovni namen te zaščite je preprečiti, da bi se v primeru okvare na izpostavljenih prevodnih delih pojavila previsoka napetost dotika v takšnem trajanju, ki bi lahko bilo nevarno. ZAŠČITA PRED PREOBREMENITVIJO IN KRATKIM STIKOM Vsi napajalni dovodi do energetskih razdelilcev bodo ščiteni pred preobremenitvijo in kratkim stikom z varovalkami. Motorski pogoni bodo ščiteni:
TEKEKOMUNIKACIJE Telekomunikacijska infrastruktura naj se zaključi (omarica-e) na robu parcele, od roba parcele do zgradbe naj se zgradi kinete v katero je mogoče vložiti več cevi. Na ta način dosežemo neodvisnost od ponudnikov interneta (cca 90 % šol je v internet povezanih preko javnega zavoda Arnes) in telefonije, saj bo posamezen ponudnik zaključi infrastrukuro na robu parcele. Od omarice na robu do centralnega prostora v zgradbi naj se zgradi optična povezava (24 ali več paric). V objektu se naj predvidi prostor za t.i. TK vozlišče, v katerem se naj namestijo telefonska centrala, matična ura, oprema za prenos po internem TV kanalu in protivlomna centrala, kakor tudi tehnični prostor za računalniško spremljanje obratovanja aparatov, ki ga je potrebno pohlajevati. Dovod iz Telekom omrežja se naj zaključi na telekomunikacijski omari v TK prostoru. Vzporedno z dovodom je potrebno predvideti še rezervno cev. TK omara naj bo prostostoječe izvedbe. V njej se naj vgradijo distribucijski paneli in aktivna oprema. Aktivna oprema ni predmet teka projekta. V vsaki učilnici se naj predvidi dvojna telekomunikacijska vtičnica CAT5, ki se montira v vertikalni parapetni kanal ob tabli. V kabinetih in pisarnah se predvidevajo po dve dvojini TK vtičnici CAT5 na delovno mesto. Instalacije se izvedejo s kabli FTP 4x2x24 AWG, CAT5. V objektu se naj predvidi ISDN telefonska centrala. V avli se naj predvidi izvod za javno govorilnico, ki se napaja iz priključne Telekom omare na fasadi. Oprema javne govorilnice ni predmet tega projekta. Pri načrtovanju telekomunikacij se naj upošteva elaborat informacijsko podprta šola, zavod republike Slovenije za šolstvo, in študija Povezava šol v ARNES/internet, Arnes Slovenija. Fizično omrežje: Zgraditi je potrebno univerzalno (pomeni enako infrastukturo za računalniško in telefonsko omrežje) ožičenje strukturirano ožičenje Ožičenje naj se zaključi v centralnem prostoru; to naj bo isti prostor v katerem se zaključijo druga omrežanje (seveda na način da druga drugega "ne motijo") Računalniško ožičenje naj bo zgrajeno tako, da je mogoče ločiti pedagoško (računalniki na katerih lahko delajo učenci) in administrativno omrežje (računalniki na katerih lahko delajo učitelji in drugi zaposleni) in brezžično omrežje Zgraditi je potrebno infrastrukturo za brezžično omrežje (predvideti toliko brezžičnhi dostopovnih točk = access point, da so z brezžičnim omrežje pokriti vsi prostori zavoda, !premisliti o dvorišču in drugih zunanjih prostorih zavoda) Vtičnice za omrežje razporediti tako, da pri njihovo uporabi (ko so priključeni računalniki) žice ne motijo uporabnikov, npr:
O rešitvi za telefonijo (npr. Centrex, IP telefonija) je nujen pogovor s končnimi uporabniki Pri izbiri rešitev naj bo močno upoštevan kriterij dolgoročno finančno optimalne rešitve
Vključiti je potrebno nosilec za projektor v vsako učilnico! V vsaki učilnici predvideti uporabo interaktivne table! Izgraditi je potrebno infrastrukturo (cev) do katedra (za priključitev interaktivne table na računalnik se trenutno največ uporablja USB kabel, predvideti električna vtičnica za tablo) Paziti je potrebno, da bo učilnica projektirana tako, da bo mogoče montirati običajno in interaktivno tablo (sedaj največ diagonala cca 2 m, v bodoče bodo tudi večje); temu prilagoditi tudi mesto na katerem bo montiran digitalni projektor (o rešitvah je nujen je pogovor s končnimi uporabniki)! ELEKTRIČNE URE IN ZVONCI V vsaki učilnici se naj predvidijo ure s številčnicami vezane na matično centralno uro. Zvonjenje se naj izvede preko sistema ozvočenja. TELEVIZIJA Instalacija televizije se naj izvede v sistemu zvezde. TV+RA vtičnice se predvidijo v zbornici in jedilnici, ne pa v učilnicah?? V primeru, da ni na voljo CATV priklopa, se v projektu predvidijo vse potrebe instalacije, priklop pa se izvede, ko bo na voljo signal iz CATV omrežja. Ne priporoča se, da se bi na streho zmontirale antene za sprejem TV in RA signala. V tem primeru se naj predvidijo sobne antene. OZVOČENJE Ojačevalna naprava objekta se naj montira v prostoru šolskega radia. Ojačevalna naprava naj bo v sledeči sestavi; ojačevalnik potrebne moči, predojačevalnik, preklopno polje, radio, dvojni rezervni kasetofon, CD predvajalnik, omrežno polje, mikrofona s stojalom. Za prireditve v telovadnici je potrebno predvideti samostojno prenosno ojačevalno napravo. Zvočniki se montirajo v vseh učilnicah in skupnih prostorih ter zbornici. Omogočeno mora biti nastavljanje zvočne jakosti posameznemu zvočniku ali posamezni liniji zvočnikov (uprava, skupni prostori, učilnice). JAVLJANJE POŽARA Javljanje požara se izvede v skladu in z zahtevami iz študije požarne varnosti (avtomatsko javljanje požara). TEHNIČNO VAROVANJE V prostorih, kjer je nameščena draga oprema,ter v vseh komunikacijah je potrebno predvideti IR senzorje, ki se naj vežejo na centralo tehničnega varovanja. STRELOVODNA NAPRAVA Na objektu se predvidi strelovodna naprava, ki bo sestavljena iz lovilnega voda, odvodov in ozemlja. Izbrani material strelovodne naprave mora biti usklajen z izbranim materialom obrob strehe, žlebov in odtenkov ter merilna omarica na fasadi. OGREVANJE ŽLEBOV IN ŽLOT Na objektu se predvidi električno ogrevanje zunanjih horizontalnih žlebov (ali žlot) ter vertikalnih žlebov povsod tam, kjer obstaja nevarnost zamrzovanja in zamašitve odtočnih inštalacij. 3.4.5 - Strojne inštalacije in opremaPraviloma so razvodi instalacij po hodnikih. Projekti strojnih instalacij zajemajo predvsem:
Načrt strojnih napeljav, naprav in opreme mora biti izdelan skladno s predhodnimi smernicami po veljavnih tehničnih predpisih, projektnih pogojih in standardih, ter usklajen z gradbenimi načrti, načrti elektro instalacij, načrti notranje opreme, upoštevati pa se morajo tudi želje investitorja. 3.4.1KOTLOVNICAZa pokrivanje toplotnih energetskih potreb objekta je potrebno predvideti toplovodno kotlovnico temperaturnega režima 70/55 C. V primeru potrebne toplotne moči nad 400 kW, naj se zaradi sigurnosti obratovanja predvidita dva kotla. Konstrukcija kotla naj bo takšna, da je možno izkoriščati uparjalno toploto vodne pare v dimnih plinih – kondenzacijska tehnika. V kotlovnici je potrebno predvideti zaprti sistem prevzemanja temperaturnih raztezkov ogrevalnega sistema in varovanja kotla. Temperaturni režim obratovanja kotla je voden v odvisnosti od zunanje temperature. Za posamezne ogrevalne sisteme pa je potrebno predvideti ustrezno regulacijo in obtočne črpalke. Za potrebe ogrevanja naj bodo sistemi regulacije temperature predtočne vode izvedeni v odvisnosti od zunanje temperature, za potrebe klima naprav in priprave tople sanitarne vode pa naj bo predviden konstanten temperaturni režim. Kotli morajo imeti izkoristek najmanj 95 %. Predvidi se troslojni dimnik iz nerjaveče pločevine. Priprava tople sanitarne vode naj bo centralna z bojlerji v kotlovnici. Za polnjenje ogrevalnega sistema z vodo je potrebno predvideti ustrezno pripravo vode z avtomatsko dozirno – omehčevalno napravo.
3.4.2OGREVANJETransmisijki izračun se izdela po DIN 4701/83 z upoštevanjem lokalnih razmer in priporočil. Računska minimalna temperatura se izbere po veljavni klima karti RS. Notranje temperature so glede na veljavne predpise sledeče: Učilnice 21°C Telovadnica in gospodarski prostori 18°C Sanitarije s tuši 22°C Ostali prostori 20°C Temperaturni režim grelnega medija – tople vode je 70/55C. Posamezne ogrevalne sisteme je potrebno med seboj ločiti in razdeliti na posamezne prostorske celote – coniranje objekta na funkcionalne enote (šola, telovadnica). Sistem ogrevanja v učilnicah naj se predvidi z radiatorskim dvocevnim sistemom. Cevi ogrevanja naj bodo vodeno skrito v spuščenih stropovih, estrihu in stenskih nišah. Velika predavalnica se ogreva le toplozračno, po potrebi se doda radiatorsko ogrevanje. Ogrevanje skupnih prostorov – vhodne avle, hodnikov, sanitarij, garderob in telovadnice naj se predvidi s sistemom talnega ogrevanja položenega na sistemske plošče, kot dopolnilno ogrevanje pa naj koristi sistem radiatorskega ogrevanja. Za sistem ogrevanja naj se uporabljajo cevi iz omreženega polietilena. Radiatorji naj bodo opremljeni z izpustnimi odzračnimi pipicami, na povratku z radiatorskimi zapirali in na predtoku z ventili s prednastavitvijo ter termostatskimi nesnemljivimi glavami. Radiatorji naj bodo nameščeni praviloma pod okni v zaščitenih zidnih nišah. 3.4.3PREZRAČEVANJE HLAJENJEPrezračevanje in hlajenje prostorov mora ustrezati veljavnim predpisom in standardom, ki veljajo na področju RS. Osnovne zahteve za sistem prezračevanja in hlajenja so:
Prisilno prezračevani naj bodo prostori, učilnic velike predavalnice, multimedijske učilnice, knjižnice, večnamenski prostor – avle, zbornice in garderobe. Pri določanju prezračevalnih naprav naj se upošteva potrebna količina svežega zraka po veljavnih pravilnikih. Vpihovan zrak je pozimi ogrevan na prostorsko temperaturo, poleti pa ohlajen. Sanitarije so prezračevane s prisilnim odvodom zraka. Dodatno pohlajevanje naj bo v veliki predavalnici, multimedijski učilnici in knjižnici, zbornici tehničnem prostoru in vseh prostorih, kjer je prisotno sevanje temperature v prostor (večje število računalnikov). V prezračevalno napravo naj bodo vgrajeni direktni hladilni sistemi zraka, ki zadoščajo, glede na količino vpihovanega zraka za nekontrolirano hlajenje prostorov. Prav tako se naj predvidi prezračevanje kuhinje, jedilnice oz. večnamenskega prostora. Za odvod nad termičnim delom kuhinje naj se predvidi kuhinjska napa vgrajena v integriran strop oz. energetsko varčna napa iz nerjaveče pločevine. Izpih naj se predvidi s kanali iz nerjaveče pločevine nad streho objekta. Prostori kabinetov in upravni prostori ter učilnice z večjim številom računalnikov so dodatno hlajeni oz. ogrevani z ventilatorskimi konvektorji. Telovadnica se prezračuje. Prezračevanje (klimatske) naprave naj bodo srednjega cenovnega razreda, modulne izvedbe opremljene z napravami za vračanje odpadne toplote in naj obratuje s 100% zunanjega zraka. Naprave so nameščene na strehi. Kanali za distribucijo zraka naj bodo izdelani iz pocinkane oz. aluminijaste pločevine, pravokotne oz. okrogle oblike in vodeni skrito, kljub temu pa morejo biti dostopni za čiščenje. Distribucijski elementi za vpih zraka naj bodo pravilno vezani na kanal preko odcepov iz fleksibilnih kanalov. Izvedba kanalskega sistema mora preprečiti možnost prenosa hrupa med prostori (»prostorska telefonija«) Prezračevanje digestorija mora biti izvedeno s prezračevalnimi PP cevmi in odvodnim ventilatorjem iz umetnih mas v EX izvedba. Posamezne prezračevalne sisteme je potrebno med seboj ločiti na smiselne prostorske celote (ločeno srednja šola, telovadnica, uprava.) Garderobe naj bodo prisilno prezračevane. Prezračevanje sanitarij in garderob naj bo izvedeno tako, da je v teh prostorih dosežen podtlak oz. preprečeno širjenje smradu iz teh prostorov. 3.4.4INSTALACIJA TOPLE VODE
3.4.5KANALIZACIJA
3.4.6INSTALACIJA UTEKOČINJENEGA NAFTNEGA PLINAZa potrebe laboratorija za kemijo in digestorija se predvidi instalacija UNP v jeklenkah v posameznih kabinetih in razvodom do posameznih odjemnih mest glede na opremo. Za možnost hitrega pretoka plina se predvidevajo omarice z ročnim magnetnim ventilom, zvočnim in svetlobnim signalom ter detekcijskimi sondami. 3.5.6 - Zunanje telekomunikacijePredvidi se izgradnja telekomunikacijske kanalizacije (cevi in jaškov), ki omogočajo priključitev na omrežja različnih ponudnikov. 3.6.7 - Tehnološki načrti3.6.1OpremaNAVODILA PRI IZBIRI OPREME
3.6.2Oprema šolskih prostorovPROJEKT NOTRANJE OPREME Šolska oprema mora biti v največji možni meri tipske izdelave ter preverjene kvalitete, zagotavljati mora kompatibilnost in fleksibilnost. Po svojem oblikovanju in izvedi mora zagotavljati nevidno vodenje potrebnih instalacij (elektro), vse površine pa morajo biti odporne na razanje, antistatične in enostavne za čiščenje. Elementi pohištva morajo biti izdelani iz primarnih materialov in ustrezati standardu ISO 9001. Vsebnost formaldehidov v lesenih elementih mora biti 0,9 po normah EN 717-2-92 Materiali morajo biti atokični pri gorenju in ognjeodporni (razred 2). Kovinska podnožja opreme morajo biti narejena iz cevi, ki so med seboj povezane (vijačno, netano, varjeno).
Pohištvena oprema kot so šolske mize, stoli in podobno, mora biti konstrukcijsko izdelana iz kovinskih okroglih cevi, delovna plošča mora biti obložena z ultrapasom, obrobljena z bukovimi letvicami, pod mizo morajo biti košarice za odlaganje in kljukice za obešanje šolskih torbic, na nogah morajo biti drsniki, podloženi s filcem, odgovarjati mora mednarodnemu standardu ISO 5970. Korpusi omar morajo biti izdelani iz iverala enake barve kot laminati, vrata in ličnice predalov morajo biti narejeni iz laminatov. Ročaji morajo biti v krom izvedbi. Omare, predvidene za zaklepanje, morajo imeti vgrajene cilindrične pohištvene ključavnice. Steklene površine vitrin morajo biti izdelane z varnostnim lepljenim steklom (3+3 mm). Leseni deli morajo biti izdelani iz masive, furnirja ter vezanih plošč parjene bukve, zaščiteni pa morajo biti z ustreznimi laki, ki zagotavljajo zgoraj navedene zahteve in normative. Velikosti posameznih miz so odvisne od namena učilnice. Oprema specialnih učilnic ter kabinetov mora biti obdelana za laminati, robovi p zaščiteni z ABS nalimki. Nosilna konstrukcija mora biti narejena iz pravokotnih cev, ki soprašno polakirane-. Zaključne maske na omarah morajo biti izdelane z laminatom. Vse npr. Rauh. Oprema knjižnice se naj izvede po sistemu kot npr. Lesing. Oprema pisarn, tajništva in zbornice mora biti izdelana iz furniranih iveric, obdelanih z masivnimi trimilimetrskimi nalimki. Furnir in masiva morata biti iz pol parjene bukovine. Površinska zaščita mora biti izvedena z dvokomponentnimi poliestrskimi prozornimi laki. Podnožja elementov morajo biti izdelana iz kovinskih cevi, ki naj bodo med seboj povezane, na koncu pa zaključene s plastičnimi čepki. Kovinski elementi naj bodo lakirani s prašnimi laki ter žgani v primernih pečeh, kar zagotavlja najboljšo obstojnost lakov. Oprema na komunikacijah mora biti izdelana iz vezanih plošč, pol parjene bukovine. Površinska zaščita mora biti izvedena z dvokomponentnimi poliestrskimi laki. Tako kot pisarniška oprema, morajo biti tudi kovinski elementi izvedeni s prašno barvo ter žgani v peči. Jedilniške mize in visoki pulti morajo biti površinsko obdelani z laminati. Regali v knjižnici morajo biti izdelani iz masivnih bukovih elementov, ki so primerno vezani med seboj. Obvezna je izvedba vmesnega zavetrovanja s kovinskimi diagonalami. Stoli morajo biti ergonomsko zasnovani. Po kabinetih in pisarnah morajo biti oblazinjeni, na kolesih, s funkcijo liftomata, nagiba hrbtnega dela, pomikov naprej in nazaj, s plastificiranimi ročaji, ki jih je možno sneti, kovinskim krom podnožjem ter kolesi primernimi za parket. Liftomat stoli v učilnicah ne rabijo toliko funkcij, morajo biti pa oblazinjeni, imajo liftomat, kovinsko podnožje, koleščka primerna izbranemu tlaku, brez ročajev. Stoli učiteljev v učilnicah morajo biti oblazinjeni, na kovinskih (kromiranih) nogah s plastificiranimi nasloni za roke. Na nogah morajo biti plastični čepi (zaščitapred uničevanjem tlakov). Stoli v specialnih učilnicah morajo imeti leseno sedišče in naslon (vezana plošča iz pol parjene bukve), podnožja morajo biti kovinska, prašno barvna ter žgana. Table v šoli so različne, bele, zelene, s krili ali dvižne. Table morajo biti industrijsko izdelane. Kuhinjska oprema mora biti izdelana iz nerjavečih cevi in pločevine. Posamezni leseni elementi morajo biti izdelani tako, da so odporni na vodo (površinsko zaščitena masivna oprema laminati). Vsi kovinski elementi morajo biti obvezno ozemljeni. Barve finalizacije, fasade in pohištva naj bodo usklajene z barvno študijo, ki ji potrdi naročnik. 3.7.8 - Izkopi, temeljenjePridobitev geoloških podatkov je naloga projektanta in iz tega naslova ni možno uveljavljati dodatnih stroškov izdelave projektne dokumentacije. 3.8.9 - Ostali načrti3.8.1Zunanja ureditev, dostopVsi dostopi naj se izvedejo ravno, brez pragov, stopnic, itd. Načrtovati je potrebno zadostno število parkirnih mest. (minimalno število je 2 PM za en oddelek.) Upoštevati je potrebno vozne poti in povozne površine potrebne za dostavna vozila (s polpriklopniki). Med parkirmimi prostori so poti za pešce, posebej na področju vhoda. Minimalne mere za parkiranje:
Utrjene površine so ločene od zelenih z cestnimi robniki. Na področju parkirnih mest in dostavnega pasu je potrebno ob objektu izvesti pas zaščite objekta v obliki robnika oddaljenega od objekta vsaj 1.5 m in višine vsaj 10 cm.
Koši za smeti: Zaščita pred udarci za drogove zunanje razsvetljave: Drogove za zunanjo razsvetljavo, ki v območju utrjenih površin (oz. kjer obstaja možnost poškodobe) je potrebno zaščiti s betonskimi cevi fi 50 do višine 75 cm gotovega tlaka.
3.9.1Gradbena fizikaTemeljna zahteva: Stavba mora izpolnjevati zahteve za nizkoenergijsko hišo. To je možno izvesti z naslednjimi ukrepi:
Stavba naj izpolnjuje zahtevo, da je energijsko število ogrevanja Eog < 40 kWh/m2BPE.a Na osnovi temeljne zahteve, ki jih je potrebno doseči naj vrednosti toplotne zaščite zadoščajo naslednjim kriterijem:
V skladu z razmestitvijo steklenih površin je potrebno predvideti fiksna horizontalna senčila (predvsem na južni fasadi objekta). 3.9.2Požarna študijaŠtevilo požarnih sektorje naj bo načrtovano čimbolj ekonomično in racionalno glede na predpise. MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT DELOVNO GRADIVO Yüklə 153,24 Kb. Dostları ilə paylaş:
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||