Razvojna psihologija se ukvarja s spremembami v življenju, ki traja od spočetja do smrti. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/, 14.)
Človeštvo postaja vse starejše, saj je po eni strani vse višja življenjska doba, po drugi strani pa so predvsem v industrijsko in ekonomsko razvitem svetu družine vse manj številne.65 Te spremembe vplivajo tako na psihologijo otrok kot odraslih. Ob tem vse bolj postaja pomembna tudi razvojna psihologija odraslih obdobij. S tem, ko odrasla doba postaja vse daljša, postaja tudi vsem bolj "učeča".
Razvojna psihologija ne poudarja skokovitih sprememb, ampak odkriva prehajanje iz enega v drugo življenjsko obdobje. To velja tudi za prehode iz otroštva v mladostništvo in nato v odrasla obdobja. Tudi v odraslem obdobju prepoznavamo prehode in različne poudarke posameznih obdobij: rano odraslo obdobje (20 - 40), srednje odraslo obdobje (40 - 65) in pozno odraslo obdobje. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/,19.)
17.Splošne značilnosti psihologije odraslih
Odrasli postajajo vse bolj previdni.
Polarizacija spolov, ki je najbolj izrazita v rani odrasli dobi, se z leti zbližuje.
Omejenosti, tudi bolezen in smrt doživljajo odrasli - čim starejši so - kot nekaj bolj normalnega in k življenju pripadajočega. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/,31.) K temu jim pomaga pogostost takih doživetij, saj jih tako lažje podelijo z drugimi iz svoje generacije. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/,33.)
Odrasli se lažje učijo stvari »sprejemati«, saj morajo stalno računati s tako imenovanimi »normiranimi«, se pravi v naprej predvidenimi dogodki (upokojitev, »izguba« otrok etc.).
V mnogih kulturah so starejši ljudje vse manj priljubljeni in vse bolj odrinjeni na obrobje. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/,49.)
Mišično tkivo se manjša in pojavlja se maščobno tkivo.
Kostna masa se počasi izgublja in postaja vse manj prožna.
Lasje postajajo bolj tanki in redki.
Po 45. letu lahko kot normalen pojav začne počasi pešati vid.
Po 50. letu lahko začne pešati sluh.
Krvni obtok ni več tako močan kot v mladosti.
Po 40. letu življenja postaja menstruacija bolj pogosta, sposobnost zanositve se manjša, med 50. in 55. letom pa nastopi »menopavza«, to je obdobje pred zadnjo menstruacijo (»klimakterij« je pavza po prvi menstruaciji).
Pri moških se začne manjšati produkcija semenčic že po 25. letu in se do 80. leta spusti na ca. 20%.
Spolno življenja je v veliki meri odvisno tudi od kulturnega pojmovanja. V današnji zahodno evropski kulturi so mnogi ljudje obeh spolov spolno aktivni do visoke starosti.
Starejši ljudje se bolj počasi in težje prilagajajo klimatskim spremembam in večjim temperaturnim razlikam. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/, 58-96.)
Starejši ljudje se ponoči bolj pogosto prebujajo (do 21. krat na noč, zato potrebujejo starejši »več« spanja) - pomembno je, da na spreminjajo ritma spanja - spanje »po delih« ni dobrodošlo. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/,98.).
Telesne spremembe lahko povzročajo občutek manjvrednosti. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/,78.)
Človek je telesno (mišično) najbolj sposoben med 20. in 30. letom življenja. Po 30. letu pa je kljub temu najbolj vzdržljiv, saj na podlagi izkušenj zelo dobro lahko razporeja moči, pozna svoje sposobnosti in omejenosti ter harmonizira psihične in telesne sposobnosti.
Pravila »zdravega« življenja v odrasli dobi:
7 - 8 ur spanja,
redni zajtrk,
redne športne aktivnosti,
skrb za primerno telesno težo (moško +/- 20%, ženske +/- 10% od optimalne teže),
Delovanjske in artikulacijske sposobnosti dosežejo višek med 25. in 35. letom, toda pri 60. letih življenja še ne padejo pod povprečje pred 25. letom. Delovanjske sposobnosti dosežejo višek pred artikulacijskimi in tudi hitreje padajo. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/,113.)
Modrost (znanje, poštenost /fairness/, prijateljstvo in uravnovešenost) se krepi celo življenje in z leti ne upada. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/,119.)
Odrasli izbirajo predvsem uporabne informacije, ki jih kar najbolj osmišljajo. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/,126.) Izbiranje informacij in doživetja krojijo trdnost identitete. Za izbiro in predelavo informacij starejši ljudje potrebujejo več časa kot mladi.
Odrasli se težje učijo pod pritiski strahu in časa. Težko si zapomnijo »nepomembne« stvari. Potrebujejo veliko spodbud, saj jim spodbude dajo največ potrebne gotovosti in samozavesti. Dobrodošla je »mnemotehnika« učenja. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/,132-135.)
Razlika med učenjem pri starejših in mlajših je le v času. Bistvenih kvalitativnih razlik ni. Za učenje starejši ljudje potrebujejo več truda in volje. Spomin začne »popuščati« šele po 60. letu življenja, vendar najbolj pogosto zaradi pomanjkanja »motivacije«. (Prim.: Mietzel 1997 /Band 2/,144-149.)
