Javna razprava

3.5 NEVLADNI SEKTOR

1.

Asociacija

Str. 23: Definicija nevladnega sektorja

Načeloma eksperimentalna umetnost preizprašuje, ne pa se odre-ka estetskemu učinku.

Ugotovitev, da nevladni sektor deluje večinoma na istih področjih ne drži povsem; npr. intermedija ali sodobni ples, kjer javnih za- vodov eksplicitno s tega področja ni.
Ugotovitev, da si NVO sektor želi postati javni sektor, ne zdrži. Želja po stabilnem financiranju in delovanju, ki omogoča dolgo-trajni razvoj javnemu sektorju komplementarnih dejavnosti, ne more biti ob vseh dokazanih dosežkih in kakovostih NVO sektor-ja videno kot nerazumno početje. Pomembno pa je, da tudi MK, tako kot vlada in ostala ministrstva (denimo v Zakonu o NVO ter predlogu Strategije razvoja NVO) začenja tudi v uradnih doku-mentih prepoznavati pomen stabilnega razvoja NVO sektorja ter njihov doprinos k družbenem in siceršnjem razvoju.
Čeprav drži, da je država financiranje določenih področji javnega sektorja prepuščala agencijam, predlagamo prepoznanje, da je z imenovanjem strokovnih komisij na MK zagotavljala neodvisno in strokovno presojanje programov in projektov nevladnega sek-torja na področju direktorata za ustvarjalnost.
Predlagamo, da se tudi na tem mestu jasno zapiše zavezo, da mo- ra biti nevladni sektor ustrezno prepoznan in zapisan tudi v krovni zakonodaji (ZUJIK in podzakonski akti), saj zgolj iz tega lahko izhaja potrebna sistemska ureditev njegovega položaja in razvoja.

Besedilo ne govori o tem, da se nevladni sektor na splošno in v celoti odreka estet- skemu učinku, ampak da je, med drugim, usmerjen tudi v iskanje novih poti in poetik in tudi v umetnost, ki se odreka estetskemu učinku

Trditev ni zapisana kategorično, kot da to velja za nevladni sektor v celoti. Nesporno pa deluje tudi na področjih glasbene, uprizoritvene, vizualne in drugih umetnosti, na področjih katerih deluje tudi javni sektor.

Že spet velja, da trditev v NPK ni zapisana, kot da to velja za ves nevladni sektor, temveč da “del sektorja želi enak položaj, kot ga ima javni sektor”.Ponovno je treba tudi poudariti, da so pričakovanja v zvezi z enim in drugim sektorjem do neke mere različna, in da ta pričakovanja determinirajo tudi razmerja med državo kot sofinan-cerjem in enim in drugim sektorjem. Tema, ki jo je načenjajo pripombe pa bo tudi tema prihodnjega dialoga o javni službi, delovno-pravni zakonodaji itd., kot je to na-povedano v 5. poglavju o strateških ciljih, zlasti pri 1., 2. in 4. cilju.

Stališče v zvezi s pripombami z enako vsebino je bilo že navedeno, tudi v zvezi z enako pripombo Asociacije k Uvodu v NPK (točka 1.1)

Menimo, da besedilo NPK že v ustrezni meri zajema intenco te pripombe, saj je NPK v največji meri zamišljen kot osnova za spremembe zakonodaje. To je ambicija pog-lavij 5.1. in 5.2. tega NPK.

2.

GLOSA/SUKI

Predvidi naj se več možnih institucionalnih oblik in načinov fi- nanciranja, več posluha naj bo za kakovostne projekte amaterjev oziroma nevladnega sektorja.
Na drugi strani naj ne bo edini cilj, da nevladni sektor postane enak javnemu, marveč naj eden drugemu dajeta ideje in zagon.

Tukaj ne gre za primerljive stvari, vsako področje (poklicni nevladni sektor in ljubi- teljska kultura) je posebej obravnavano v nadaljevanju NPK.

Tako je; to je v tem primeru tudi namen NPK.

3.

Zveza kul- turnih druš- tev Slovenije

Smiselno bi bilo v primeru, če ne gre za ljubiteljska društva, upo-rabljati besedno zvezo »poklicne NVO«.

Pripomba se smiselno upošteva zlasti na ravni obrazložitev.

4.

MOL

113. in 120. čl. ZUJIK izničujeta temeljni razlog za načrtovano ustanovitev Agencije za umetnost in podobnih paradržavnih orga-nov, s katerimi se – v skladu z britanskim »načelom podaljšane roke« (angI. arm's length principle) - želi onemogočiti vpliv pred-vsem političnih funkcionarjev in uradnikov na strokovne odločit-ve. Kar zadeva odločanje o izboru javnih kulturnih programov in projektov v (so)financiranje iz proračunskih virov, avtonomija

strokovnega odločanja ne more biti bolj zakonsko zaščitena pred morebitnimi političnim in uradniškim vmešavanjem, kot je zdaj.

Omenjeni princip je eden od razlogov za ustanovitve agencije, vendar ne edini: javna agencija lahko opravlja pomembne naloge, ki jih ministrstvo kot upravni organ ne more ali vsaj težko opravlja: izvajanje priprav in organizacija festivalskih udeležb (JAK in SFC to uspešno počneta), pridobivanje sredstev iz drugih virov, mimo pro-računa, promocijske dejavnosti in tudi partnerstva z zasebnim sektorjem. Poleg tega gre za prakso, ki je v takšni ali malo drugačni obliki prevladujoča v večini demokra-tičnih držav, kljub nekaterim pomislekom, da se tudi v na

eloma neodvisne agencije ali svete za umetnost infiltrira politika s svojimi merili in pričakovanji. Je pa zelo važno, da je v primerih, ko programe vrednoti in odloča agencija o sofinanciranju, če pride do sporov, druga stopnja ministrstvo, ki vendarle lahko odloča tudi vsebinsko. Sedaj, ko na prvi stopnji odloča ministrstvo, pritožbe in spore rešuje upravno sodišče, ki praviloma preverja samo korektnost postopkov in ne odloča tudi vsebinsko.

3.6 LJUBITELJSKA KULTURA

1.

Asociacija

Str.24: definicija ljubiteljske kulture:

Pomembno je prehajanje med posameznimi akterji in pod-ročji. Pogrešamo institut prehajanja med ljubiteljsko in pro-fesionalno nevladno kulturo ter mehanizme spodbujanja le te, kot je bila pred časom že usklajena in posredovana na MK s strani ZKDS in Asociacije.

NPK na več mestih govori o tem. Po drugi strani pa nekateri drugi deležniki temu oporekajo.

2.

Zveza slo- venskih godb

ZSG podpira temeljna pričakovanja NPK-ja, ki veljajo tudi za ljubiteljsko kulturo (kakovost, raznolikost in dostopnost). Pri tem pa izraža svoje prepričanje, da je vendarle najbolje v predvidenem Zakonu o ljubiteljski kulturi zaostriti pogoje za pridobitev statusa kulturnega društva. Velja uporabiti kriterije, ki sedaj veljajo za pridobitev statusa društva v javnem interesu. V slovenskem pros-toru je vse preveč registriranih kulturnih društev, ki so to samo po imenu, ukvarjajo pa se z drugimi dejavnostmi, ki s kulturo – tudi ljubiteljsko – nimajo niti minimalne povezave. S tem bo uresniče-vanje ciljev kakovosti in dostopnosti v NPK doseči lažje in na bolj učinkovit način.
Ljubiteljska kultura je izpostavljena kot vstopno kulturno polje, zanemarjene in zato tudi izpuščene pa so vrednote, na katerih te-melji ljubiteljska kultura in ki so zanjo še posebej značilne (soci-alnost, delo v skupnosti in prizadevanja za skupni uspeh, strp-nost, medgeneracijsko povezovanje).

Gre za zakonsko materijo, pripomba pa je vsekakor skladna z nameni NPK.

Pripomba se upošteva zlasti s poudarkom na integrativni vlogi ljubiteljske kulture.

3.