Program slovenske kinoteke – januar, februar 2015
Yüklə 160,42 Kb.
|
|
program slovenske kinoteke – januar, februar 2015 1.1. četrtek Novo leto. Kinoteka je zaprta. 2.1. petek 19.00
Cinemanija Cinemanija (Cinemania) Angela Christlieb, Stephen Kijak, Nemčija/ZDA, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 83', sp Celovečerni dokumentarni film o petih najbolj zasvojenih in čudaških ljubiteljih filma v New Yorku, obsedencih, ki filmov vsak dan ne gledajo več le iz užitka, temveč iz psihološke potrebe. Zaradi načina življenja, ki je sestavljeno skoraj izključno iz predajanja tej ljubezenski strasti, štrlijo iz družbenega povprečja, ne morejo dobiti oziroma obdržati služb in živijo na robu revščine. Pet čudakov v filmu tako hkrati z razkrivanjem enciklopedičnega znanja o filmu razgalja tudi intimne podrobnosti iz svojega življenja zunaj kino dvoran, v prvi vrsti umetnost organizacijskih tehnik, s katerimi se lotevajo kompleksnih filmskih urnikov velemesta v iskanju popolnih filmov, filmskih kopij in projekcij.
Joe Dante, ZDA, 1990, 35mm, 1.85, barvni, 106', sp Če so pritlikavi zeleni anarhisti v svoji prvi inkarnaciji uspešno minirali inštitut božiča in razsuli majhno mestece, se v drugem delu uspešnice preselijo v New York in naskočijo korporativni kapitalizem, ki ga (preroško) simbolizira visoka stolpnica. Med hajko najdejo dovolj časa, da mimogrede porušijo še četrti zid in okupirajo kinoteko. Dantejeva vizija pekla se je tokrat izkazala za preveč anarhično, da bi ogorčenemu studiu prinesla dobiček, in svobodnjak se je moral za slabo desetletje preseliti na televizijo.
20.00
Cinemanija V teku časa (Im Lauf der Zeit) Wim Wenders, Zahodna Nemčija, 1976, 35mm, 1.66, čb, 175', sp Bruno je lastnik tovornjaka, s katerim potuje ob meji z Vzhodno Nemčijo in po malih mestecih – kjer še niso zaprli nedonosnih kinodvoran – popravlja in prodaja opremo za kinematografe. Nekega jutra sreča sveže ločenega Roberta, ki z avtomobilom s polno hitrostjo z zapelje v reko. Robert se pridruži Brunu in skupaj potujeta dalje. Ultimativni evropski film ceste.
Kinoteka je zaprta. 5.1. ponedeljek 18.00
Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca druge svetovne vojne Sedmina Matjaž Klopčič, Slovenija (Jugoslavija), 1969, 35mm, 1.37, barvni, 91' Ljubljana spomladi leta 1941. Srednješolca Niko (Rade Šerbedžija) in Marija (Snežana Nikšić) sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno prekine brezskrbne gimnazijske dni. Mesto zasedejo Italijani, Niko doživi svojo prvo ljubezensko izkušnjo in se priključi odporu proti okupatorju. Med doživljanjem ljubezni in smrti se razvije v moža. Po mnenju številnih ključni film Matjaža Klopčiča, posnet po istoimenskem romanu Bena Zupančiča.
Jože Pogačnik, Slovenija (Jugoslavija), 1989, 35mm, 1.66, barvni, 104' Branko (Brane Šturbej) obišče nekdanjo kavarno svojega očeta (Janez Hočevar) in ugotovi, da se je povsem spremenila. Spomin mu odtava v minule čase, v leta pred drugo svetovno vojno in po osvoboditvi. Pred vojno je bila kavarna Astoria središče družabnega življenja v Mariboru, njen ugledni lastnik, gospod Zorko, pa je z zaslužkom kupoval zlatnike in jih skrival v kleti. Med vojno je bila družina izgnana, med drugim zato, ker so se v tridesetih letih v kavarni zbirali protinemškutarski in antinacistični krogi. Drama o usodi družine kavarnarjev v prelomnih časih.
19.00
Zlomljeni jarem? Slavo Vajt, Slovenija, 1994, Betacam, barvni, 49' V dokumentarnem filmu avtor slikovito razmišlja o svojem doživetju Andaluzije, o disharmoniji med komaj minulim zgodovinskim ozadjem in realnostjo današnjega trenutka ter s tem povezanimi dilemami in vprašanji, na katere ni moč najti odgovora. Ob 80-letnici Slava Vajta, uglednega filmskega ustvarjalca, fotografskega mojstra in pisca, ki je bil več kot trideset let snemalec, direktor fotografije, režiser in scenarist na TV Slovenija, se bo odvila projekcija dokumentarnega filma ter predstavitev njegove knjige Poti in brezpotja. Pogovor z avtorjem bo vodil Sandi Čolnik. V sodelovanju z založbo Sanje. 21.00 Klasiki/In memoriam: Mike Nichols Diplomiranec (The Graduate) Mike Nichols, ZDA, 1967, 35mm, 2.35, barvni, 103', sp Sveže diplomirani mladenič (Dustin Hoffman) ne ve natančno, kaj bi počel v življenju. Naveličan je staršev, ki ga porivajo sem in tja ter se z njim hvalijo pred prijatelji, svet odraslih se mu zdi oddaljen, tuj in dolgočasen. Zaplete se v nevarno ljubezensko razmerje z ženo očetovega šefa, lepotico srednjih let, situacija pa postane še bolj kočljiva, ko se mladenič do ušes zaljubi v njeno hčerko. Klasična ljubezenska drama, zaznamovana z nesmrtnimi songi Simona in Garfunkla.
20.00
Klasiki/In memoriam: Mike Nichols Kdo se boji Virginie Woolf? (Who's Afraid of Virginia Woolf?) Mike Nichols, ZDA, 1966, 35mm, 1.85, čb, 131', svp Univerzitetni profesor George (Richard Burton) je poročen z Martho (Elizabeth Taylor); njuno zvezo zaznamujejo nenehni prepiri in Marthino vdajanje alkoholu. Vnetljivo razmerje eksplodira nekega večera, ko imata na obisku goste. Posneto po istoimenski drami Edwarda Albeeja. »Film Kdo se boji Virginie Woolf?, posnet leta 1966, je bil paša za vse čute, tudi za spolni čut, za katerega se je do tedaj zdelo, da ne obstaja. Seks in film? Ne moreš imeti obojega, je rekla cenzura. In seks so potem vedno raje izrezali. Tokrat je bilo drugače. Seks je ostal. Zelo seksualen film pravzaprav: in sledi seksualnosti so bile povsod, v vsakem gibu, v vsaki situaciji, v vsaki besedi, v vsakem dialogu, v vsaki repliki. Človeška govorica ni bila še nikoli tako seksualna. Vsaj ne v mainstream filmih. A da ne bo pomote: ves seks je bil v besedah.« Marcel Štefančič, jr. 8.1. četrtek 19.00
Filmske mutacije: gostovanje VIII. Festivala nevidnega filma Iz programa Khavna De La Cruza: Manifest za brezfilmni film Filipinski novi val: To ni filmsko gibanje (Philippine New Wave: This Is Not a Film Movement) Khavn De La Cruz, Filipini, 2012, digitalni format, barvni, 75', ap Film v resnici ni dokumentarec in ne zbirka intervjujev, temveč vpogled v odpor proti togi paradigmi, ki jo Zahod že dolgo zagovarja kot edini način ustvarjanja filmov. Gosto stkan se ozira k bistvu filipinskega novega vala: anarhični punkovski drži (morda temu, čemur Filipinci pravijo sariling duwende ali notranji duh), ki je pridelala eklektično zbirko filmov. Kakor pravi podnaslov filma: to ni filmsko gibanje.
Za dobro igro ragbija so potrebne tri stvari: dobre podaje, dobre blokade in dober izgovor. Rugby Boyz imajo tega v izobilju – ne le, da igrajo šport ragbi, temveč tudi snifajo istoimensko topilo. Pri tem si pripovedujejo vampirske vice, repajo o smrti v reki in skačejo v kalno vodo. Mondomanila: Inštitut pesnikov (Mondomanila: Institusyon ng Makata), Khavn De La Cruz, Filipini, 2005, digitalni format, barvni, 16', ap Precej neobičajna ekranizacija nagrajenega romana Normana Wilwayca – gledalcu kmalu postane jasno, da si je avtor filma dovolil veliko svobode. Tako imenovani mondo cinema sledi tradiciji absurda in krutosti – in film je avtorjev silovit prispevek temu underground trendu. Oldeastside (Matandang Eastside), Khavn De La Cruz, Filipini, 2007, digitalni format, barvni, 5', ap Zelo kratka, dobrohotna parodija ultradolgih filmov Lava Diaza, zlasti filma Batang West Side. Diaz je sam izbral izseke, ki jih film digitalno dekonstruira. Film je s pomočjo slabe piratske VHS kopije Diazove mojstrovine posnet za konferenco o piratstvu v Manili, samem središču DVD piratstva. Brezglavi (Pugot), Khavn De La Cruz, Filipini, 2004, digitalni format, barvni, 20', ap Začetek filma določi njegovo vzdušje. Za izmučenega moškega (igra ga Lav Diaz) je videti, da se namerava kastrirati. Pozneje brezciljno tava in močno krvavi po ulicah mesta, ki se pravkar prebuja. Vzporedno film prikazuje razprave zakonskega para. Kako vzgojiti pametnega & srečnega otroka od nultega do petega leta (How To Raise Smart & Happy Child From Age Zero To Five), Khavn De La Cruz, Filipini, 2013, DCP, barvni, 5', ap Diabolično smešno. Goli fant pride iz soda. Za njim še en in še en. Še naprej se smejite. Obesite malega fanta v vreči z drevesa. Je notri še kakšen? Videi, namenjeni usmerjanju pozornosti k zlorabi otrok (in podobnega), so pogosto preosladni, da bi jih lahko gledali. V tem primeru ni tako. Kulob34 (Tatlumpu't Apat Na Kulob), Khavn De La Cruz, Filipini, 2008, digitalni format, barvni, 41', ap 34 verzov kot odtis (ali brezbarvna fotokopija stopal) Khavnovih 34 let. Dnevnik z obrazom prijatelja. Podobe onkraj stihov odkrivajo realnosti družbe spektakla, podobe ljubezni in zavrženosti. V filmu srečamo Khavnove in naše prijatelje, med njimi Niko Bohinc in Alexisa Tioseca. Program filmov bo predstavila umetniška direktorica Filmskih mutacij Tanja Vrvilo. 9.1. petek 19.00
Filmske mutacije: gostovanje VIII. Festivala nevidnega filma Iz programa Marine Gržinić: Politizacija in ponovno izpisovanje proti-zgodovin: za novo politiko moči in intervencij Leila in volkovi (Leila wa al ziap) Heiny Srour, VB/Libanon, 1984, 16mm, 1.33, barvni, 90', ap Film črpa iz arabske zapuščine ustnega izročila in mozaičnih vzorcev ter preiskuje kolektivni spomin arabskih žensk in njihove skrite vloge v zgodovini preteklega pol stoletja na Bližnjem vzhodu, v Palestini in Libanonu. Film skozi oči Leile, libanonske študentke, ki zavrača uradno, kolonialistnično inačico “zgodovine”, ki jo piše moški spol, rekonstruira vsakodnevna neglamurozna in tiha žrtvovanja, ki so prav tako del zgodovine kakor “junaška” vojaška dejanja moških. “Vizualni lajtmotiv filma so arabske ženske, ki nepremično sedijo pod žgočim soncem, medtem ko se skoraj goli moški razigrano kopajo na plaži. Postopoma bodo ženske izgubile potrpljenje in se premaknile proti vodi, da bi se nekoliko osvežile ... a na Bližnjem vzhodu se ples smrti še nadaljuje.” “Tisti, ki prihajamo iz tretjega sveta, ne moremo sprejeti ideje o filmski pripovedi, ki temelji na buržoaznih romanih 19. stoletja in njihovi predanosti harmoniji. Naše družbe je kolonialistična oblast prehudo raztrgala in zdrobila, da bi lahko našle mesto v tovrstnih ličnih scenarijih.” Heiny Srour
20.00
Klasiki Amarcord Federico Fellini, Italija/Francija, 1973, 35mm, 1.85, barvni, 123', svp Mozaičen, grenko-sladek portret življenja v obmorskem italijanskem mestecu nekje v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Fellini je film zasnoval po svojih spominih na odraščanje v Riminiju. Eden nespornih vrhuncev priljubljenega »žanra« filma nostalgije, tudi kritika takratnega vzpona italijanskega fašizma; zanesljivo najbolj priljubljen film velikega italijanskega režiserja.
Kinoteka je zaprta. 12.1. ponedeljek 18.00
Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca druge svetovne vojne Veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani 29.6.1944, Slovenija, 1944, 35mm, čb, 17' Ljubljana pozdravlja osvoboditelje, Mario Foerster, Slovenija, 1945, 35mm, čb, 10' Partizanski dokumenti 1941-1945, Stane Viršek, Slovenija (Jugoslavija), 1961, 35mm, čb, 41' Mladina gradi, France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1946, 35mm, čb, 18' 20.00 Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca druge svetovne vojne Rogenrol (Za resnični konec vojne) Filip Robar Dorin, Slovenija, 1991, 16mm, 1.33, barvni, 60' Srhljiva dejstva, soočanje pričevanj krvnikov in žrtev, zgroženost spričo največjega zločina in tragedije, ki smo ju Slovenci spočeli nad samimi seboj, vse to nas v enoinpolurni drami privede na sam rob razumnega dojemanja zgodovine. Kopernikanski obrat, ki se zgodi na koncu filma, je zato doživetje očiščenja in poziv h globjemu razmisleku o nas samih, ki se vsak dan soočamo z novimi izzivi absurda.
19.00
Klasiki Ivan Grozni – 1. del Sergej M. Eisenstein, SZ, 1944, 35mm, 1.37, čb, 95', sp Znamenita Eisensteinova biografija ruskega carja Ivana IV. (znanega tudi kot Ivan Grozni) v dveh delih. Prvi del: kronika carjevega življenja od kronanja do padca in ponovnega vzpona.
Sergej M. Eisenstein, SZ, 1958, 35mm, 1.37, čb/barvni, 82, sp Drugi del: nadaljevanje sage o Ivanu, ki se bori za prevlado nad Bojarji. Stalin je film zaradi kontroverznega prikaza Ivanove tajne policije prepovedal; predvajan je bil šele leta 1958.
20.00
Klasiki Noč lovca (The Night of the Hunter) Charles Laughton, ZDA, 1955, 35mm, 1.66, čb, 93', svp Lažni pridigar v zaporu spozna na smrt obsojenega družinskega očeta, ki je zagrešil umor, ukradel 10.000 dolarjev, denar skril in skrivališče zaupal svojima otrokoma. Pridigar se iz zapora napoti na sojetnikov dom, kjer iz pohlepa po zakladu najprej zapelje, nato pa na poročno noč ubije njegovo ženo. Otroka v strahu pobegneta, toda pridigar jima je stalno za petami. Klasična balada o dobrem in zlu; tour de force baročnega ekspresionizma, filma noir in ruralne, folklorne grozljivke. Robert Mitchum v najbolj nepozabni in srhljivi vlogi svoje kariere uteleša čisto zlo. »Vse, kar je filmskega, je združeno v enem samem filmu. Noč lovca je eden najbolj čudnih in najlepših ameriških filmov. V zvezi z njim nam najpogosteje pride na misel beseda meteorski kamen. Film pravzaprav ostaja edinstveno delo igralca Charlesa Laughtona, ki ga je ustvaril po svoji zamisli, potem ko mu je Paul Gregory dal zeleno luč. Pri tem pa se ni držal pravil hollywoodske pripovedi. Noč lovca je film zunaj norm. Dotakne se vseh žanrov, ne da bi se kateremu prav posebej uklonil.« Serge Daney 15.1. četrtek 19.00
Animateka: Joop Geesink Fantastično zabavišče (Kermesse Fantastique) József Misik, Nizozemska, 1951, DCP, barvni, 10', bd Moški vstopi v radio in začne se pustolovščina v zabavišču (kermesse). Ko se vrne domov, ni prepričan, ali je bilo vse res ali so bile samo sanje. Dinamično in atmosfersko glasbo za film je spisal znani francoski skladatelj George Auric. Lutkovna animacija je oglas za radie Philips.
Max Keuris, Nizozemska, 1962, DCP, barvni, 8', bd V oglasu za Philips se lutke, narejene iz papirja, premikajo na glasbo skladatelja Andréja Poppa.
Jan Coolen, Nizozemska, 1958, DCP, barvni, 15', v angleščini, bp Zgodba o družini godal, ki se odpravijo iskat druge družine glasbenih inštrumentov. Kinematografski oglas za Philips Electronics.
Slobodan Šijan, Srbija, 1984, 35mm, barvni, 93', sp Beograd v osemdesetih letih dvajsetega stoletja se končno dokaže kot svetovna metropola, saj dobi prvega serijskega morilca. Film spremlja tri junake: davitelja, nesposobnega in nadvse nevrotičnega inšpektorja (Nikola Simić), ki zločincu sledi, in priljubljenega, a precej neuravnovešnega pop pevca, ki se telepatsko poveže z morilcem. Kultna jugoslovanska srhljiva komedija, v kateri zablestijo Taško Načić, Nikola Simić, Srđan Šaper, Sonja Savić in beograjska novovalovska glasbena scena osemdesetih. 16.1. petek 19.00
Klasiki Apartma (The Apartment) Billy Wilder, ZDA, 1960, 35mm, 2.35, čb, 120', svp Klasična komična drama o neznatnem uradniku (Jack Lemmon), ki želi karierno napredovati in se prikupiti svojim številnim šefom tako, da jim v uporabo čez noč oddaja svoje stanovanje. Naslednje jutro znova in znova ponižno čisti sledove razvratnih zabav, dokler se nekega dne ne znajde pred nekoliko hujšo težavo …
Alexandre Aja, ZDA/Romunija/Nemčija, 2008, 35mm, 2.35, barvni, 110', sp Odpuščeni policist, ločenec in bivši alkoholik se odloči urediti svoje življenje in se znova zbližati z odtujeno družino. Zaposli se kot nočni čuvaj v zapuščeni veleblagovnici, ki jo je pred leti povsem uničil požar. Nekdanja palača je zdaj zaprašena in zoglenela hiša duhov, v kateri so čudežno ostala nedotaknjena le vsa ogledala. Ob podrobnejšem pregledu čuvaj odkrije, da ogledala ne odsevajo tistega, kar bi morala ... Četrti celovečerec čudežnega dečka novega vala francoskih grozljivk šokira z izbruhi nepričakovanega, surovega in skrajno hladnokrvno serviranega nasilja, vendar se Aja tokrat močneje naslanja na zgodbo, sicer priredbo korejske uspešnice Into the Mirror (Geoul sokeuro, Kim Sung-ho, 2003), ki ponuja vznemirljivo mešanico nenadnih preobratov in lovecraftovskega vzdušja.
17.00
Kinotečna matineja/Kino-uho Njegova nova služba (His New Job) Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 32', svp Charlie pride v filmski studio, da bi si našel delo. Zaposlijo ga kot scenskega delavca, a mu to ne zadošča, saj je prepričan, da je rojen igralec.
Charles Chaplin, ZDA, 1915, 16mm, 1.33, čb, 30', svp Charlie je pomočnik pleskarja in tapetnika. Med vožnjo na delo v hišo, ki naj bi jo z mojstrom prebelila, sebi in drugim povzroči kup nevšečnosti.
Brian De Palma, ZDA, 1983, 35mm, 2.35, barvni, 170', sp Zgodba o malem kriminalcu Tonyju Montani, ki s Kube emigrira v ZDA in postane velik. Brazgotinec natančno riše zločinsko osebnost in dodobra razume njene nianse, ki se gibljejo med lenobo in neusmiljenostjo, med občutkom večvrednosti in pomanjkanjem samozavesti, med neizpolnjivimi željami in kroničnim pomanjkanjem sreče. Nasilna, lirična in neredko zabavna gangsterska klasika opernih razsežnosti. 18.1. nedelja Kinoteka je zaprta. 19.1. ponedeljek 17.00
Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca druge svetovne vojne Pogovor o vojnem filmu na Slovenskem 18.00 Večer SFA: Resnica in sočutje – sedemdesetletnica konca druge svetovne vojne Balada o trobenti in oblaku France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1961, 35mm, 1.66, čb, 78' Iz votline v gorah prihajajo glasovi ranjenih partizanov. Temnikar se zbudi na svoji samotni kmetiji s prisluhi turobnih zvokov trobente; njegovi hčerki Justini se je sanjalo o belem oblaku nad njihovo hišo. Na vratih se pojavijo trije belogardisti, ki Temnikarju med petjem božične pesmi povedo, da gredo pokončat ranjence, ki so jih partizani pustili v neki votlini. Temnikar ve, da jim mora to namero preprečiti, obenem pa dvomi, da bo pri svoji starosti to zmogel. Vseeno pograbi sekiro in se napoti po sledi belogardistov.
František Čap, Slovenija (Jugoslavija), 1955, 35mm, 1.37, čb, 98' V času nemške okupacije domobranci v mestno bolnišnico pripeljejo ranjenega pripadnika osvobodilnega gibanja in od dr. Korena (Stane Sever), Profesorja, kakor mu pravijo, zahtevajo, da jim ga takoj po operaciji izroči. Profesor opravi operacijo, bolniški sestri pa naroči, naj z injekcijami uspava domobrance. Toda njihov poročnik se nepričakovano predrami ... Vojna drama o etičnih dilemah in številnih življenjskih odločitvah, v katere je človek pahnjen med vojno.
19.00
Klasiki Nož v vodi (Nóz w wodzie) Roman Polanski, Poljska, 1962, 35mm, 1.37, čb, 94', svp »To je po eni strani napeta drama: nesrečno poročen par vzame avtoštoparja na jadranje, potem pa se razvije napetost med njimi, saj mož neusmiljeno zasmehuje mladeniča. Po drugi strani pa je tudi politično aktualen film, ker napada novo 'rdečo buržoazijo', ki je živela v zahodnjaškem razkošju. /…/ Polanski se je odpovedal večini stilističnih novosti evropskega novega filma in se oprl na konvencionalno montažo in živahne posnetke z globinsko ostrino, ki držijo junake v napeti konfrontaciji.« Kristin Thompson & David Bordwell
Večeri Društva slovenskih režiserjev z naslovom Režiserji v dialogu se bodo odvijali v obliki pronicljivega dialoga med režiserjema, ki bosta ob odlomkih iz svojih filmov soočila svoji poetiki. Prvi režiserski dvojec pod platnom Slovenske kinoteke bosta Klemen Dvornik in Boris Petkovič. Vstop prost. 21.1. sreda 17.00
Kino-katedra za pedagoge: Filmske adaptacije Yüklə 160,42 Kb. Dostları ilə paylaş:
|