Program slovenske kinoteke – januar, februar 2015
XXXIII Theofanis De Lezioso, Grčija, 2012, 16mm, 1.33, čb, 8', bd
Yüklə 160,42 Kb.
|
- Bu səhifədəki naviqasiya:
- Roussos Koundouros, Grčija, 1965, 35mm, čb, 17, bd
- Vrnitev v ulico Aeolou (Return to Aeolou Street)
- Amen
- Kuhani
XXXIIITheofanis De Lezioso, Grčija, 2012, 16mm, 1.33, čb, 8', bd»Film, ki osupne s humorjem, do popolnosti izdelano estetiko, ritmom in mislijo, ki jo razvija razmerje med zvokom in sliko.« Emmanuel Lefrant Grški aluminij (Aluminum of Greece)Roussos Koundouros, Grčija, 1965, 35mm, čb, 17', bdNatančen in strog filmski zapis tehnološkega napredka Grčije v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Tema filma in način, na katerega je posnet, izžarevajo upanje za prihodnosti dežele. A ko film gledamo danes, se nas zna polastiti občutek obupa. Vrnitev v ulico Aeolou (Return to Aeolou Street)Maria Kourkouta, Grčija, 2013, 16mm, 1.33, čb, 15', ap»V svojem filmu sem uporabila odlomke iz starih grških filmov petdesetih in šestdesetih let. Hotela sem razkriti delce koncentriranega časa, ujete vanje.« Maria Kourkouta AmenAryan Kaganof, Južna Afrika, 2013, digitalni format, barvni, 7', bdKaganof svoje vizije politike filma kakor tudi vsakršne politike, vključno s seksom v filmu ali seksom v politiki – o čemer je morda govor v filmu Amen –, ne pojasnjuje zgolj znotraj kadra, temveč tudi z načinom, na katerega razstavlja svoja dela. KuhaniNtare Guma Mbaho Mwine, Uganda/ZDA/Nigerija, 2013, digitalni format, barvni, 7', bpEksperimentalni film, ki ga je navdihnilo odprto pismo ugandskega katoliškega duhovnika Anthonyja Musaale svojemu nadškofu, v katerem opozarja na kršitve celibata svojih kolegov in seksualno nasilje nad mladoletnimi. Program je sestavil neodvisni filmski kustos Vassily Bourikas. 21.00 Retrospektiva: François Truffaut Dve Angležinji in kontinent (Les deux Anglaises et le continent) François Truffaut, Francija, 1971, 35mm, 1.66, barvni, 131', svp Glej sobota 14.2. ob 19.30.
19.00
Retrospektiva: François Truffaut Soseda (La femme d'à côté) François Truffaut, Francija, 1981, 35mm, 1.66, barvni, 106', ap Inštruktor navigacije Bernard Coudray (Gerard Depardieu) je srečno poročen z Arlette (Michele Baumgartner). Z majhnim sinom živita v udobni stari hiši v predmestju Grenobla. Njuno življenje je enolično, a harmonično. Vsakdanjik se postavi na glavo, ko se v sosednjo hišo z možem preseli Bernardova ljubimka izpred sedmih let, Mathilde (Fanny Ardant). Ljubimca, še vedno obrazgotinjena zaradi nerazčiščenega odnosa, kjub zadržkom nadaljujeta razmerje. Mrakoben in vznemirjajoč film o lepoti in uničujoči moči strasti, neprijetna slika obsesije in norosti. Film preveva nenavaden humor, v katerem nenehno tli slutnja pogube. Prelepa Fanny Ardant se v igralskem prvencu neustrašno in izjemno uspešno spopade z večplastnim likom Mathilde in njenim kompleksnim odzivom na okoliščine.
François Truffaut, Francija, 1972, 35mm, 1.66, barvni, 98', svp Glej torek 17.2. ob 19.00.
17.00
Kinotečna matineja/Animateka Hiša pravljic (Kérity la maison des contes) Dominique Monféry, Francija/Italija, 2009, digitalni format, 16:9, barvni, 76', sinhroniziran v slovenščino Poletne počitnice so tu! Sedemletni Natan, sestra Angelika in njuna starša se odpravijo v počitniško hišo ob morju, kjer je nekoč živela teta Eleonora. Peščena plaža je priložnost za spuščanje zmaja, izdelavo gradov, kopanje rovov in igro z rakci. Prav tam pa Natan, Alica in Beli zajec doživijo čisto pravo pustolovščino. Alica in Beli zajec? Seveda, v Hiši pravljic oživi vrsta pravljičnih junakov, tudi Rdeča kapica in volk, Pepelka, Aladin, kralj Artur, Ostržek, Guliver, Trnuljčica, Sneguljčica, Obuti maček ... Hiša pravljic je animirani celovečerec z zdravim odmerkom magičnega realizma.
François Truffaut, Francija, 1983, 35mm, 1.66, čb, 111', svp Zabavna in karseda neverjetna zgodba o možu (Jean-Louis Trintignant), osumljenem umora svoje žene in njenega ljubimca, in o zaljubljeni tajnici (Fanny Ardant), ki se odloči, da mu bo stala ob strani in zadevi prišla do dna, se giblje v okvirih šablon ameriških filmov B produkcije in klasičnega filma noir (prelepa fotografija Néstorja Almendrosa: noč/dež) ter neredko opozori na občudovanje mojstrov Hitchcocka, Renoirja, Resnaisa ... Komična kriminalka, polna zapletov in globokih skrivnosti, poleti na krilih Truffautove lahkotne režije, prenapetega Trintignanta in nepozabne Fanny Ardant.
Kinoteka si pridržuje pravico do sprememb programa. čas filma Z vsakim 1. januarjem se nam zdi, da se začenja nekaj novega – novo leto, seveda, pa nova era za nove trdne odločitve in novi časi za novega duha v novem telesu. Zdi se, kakor da se zgodovina začne pisati vsako leto znova. V resnici pa nas čas melje z neizprosnimi zobmi (čeprav radi verjamemo, da ga z lastnimi delovnimi ročicami gnetemo mi) in nas niti za trenutek ne izpusti. A kljub temu – ali mogoče prav zato – smo ljudje nagnjeni k pozabi. Pozabljati včasih hočemo in včasih moramo, da laže preživimo. A iz brisanja spomina, se pravi iz brisanja zavedanja in znanja o preteklosti, se neredko rodijo velike, celo usodne neumnosti ... ali pa je neumnost tista, iz katere se rodi pozaba? Prav vpašanje, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, kar najbolje ponazarja trajanje časa in pomembnost pa tudi nedoumljivost tega, kako se v to trajanje umesti kakšen dogodek ali kakšno delovanje. Nečesa namreč ne smemo nikoli pozabiti – spomin je kontekst, je vednost, je znanje, je modrost. Bistvo delovanja Slovenske kinoteke kot filmskega muzeja je zanimanje za zgodovino, ohranjanje stika s preteklostjo. In pri tem ne gre za obujanje spominov, tudi ne za opozarjanje na spomin, temveč za tesen stik s preteklostjo kot živim, živahnim in nadvse pomembnim delom sedanjosti. Zgodovina je tukaj in zdaj. Posvečamo se zbiranju, hranjenju, ohranjaju, prikazovanju zgodovine filma in izobraževanju o njej. Posvečamo se filmu z gledišča kulture, umetnosti in znanosti. In v ekipo, posvečeno filmu, vedno sodi tudi obiskovalec – aktivni gledalec, hkrati raziskovalec filmske zgodovine in hkrati njen zvesti akter. Program v novem letu se še naprej ozira v bližnje in daljne kotičke filmske zgodovine. Vsako drugo soboto v mesecu ponovno uvajamo družinsko matinejo – in z družino mislimo na vsako tako in drugače povezano skupino ljudi, ki se v svoji družbi ne glede na spol, starost ali število počuti varno in prijetno. Sekciji Klasiki, v kateri se vrstijo pomembni filmi, ki na tak ali drugačen način pišejo zgodovino, se pridružuje sekcija Kultivator z naslovi in avtorji, ki ... na tak ali drugačen način pišejo zgodovino filma – pa v splošnem kanonu morda niso zapisani z velikimi črkami, a nanje nikakor ne smemo pozabiti. Kino-integral bo prikazal imeniten program kratkih filmov z naslovom Ne-zahodni anti-kanon, ki ga je pripravil borec za pravice filmskega izraza brez ovir in okovov mainstreama, neodvisni filmski kustos Vassily Bourikas. Zgodili se bosta kar dve Kino-ušesi – prvo v okviru sobotne matineje, ko bo kratka filma Charlesa Chaplina na klavirju spremljal kinotečni hišni pianist Andrej Goričar; in drugo, ko bo kinotečni publiki že poznani vznemirljivi dvojec Rdeča raketa ozvočil prvi v zgodovino zapisani dokumentarec Nanook s severa. Animateka bo v Kinoteko pripeljala Disneyja iz Duivendrechta – dokumentarni film o možu in njegovem studiu za ustvarjanje animiranih filmov, ki je v svojem času z neverjetnimi lutkovnimi animacijami osvojil svet, in program bodo dopolnile tudi tri kratke animacije iz zlatih časov studia (zlatih časov, ki so trajali skoraj trideset let ...). Gostili bomo festival Filmske mutacije iz Zagreba, ki se poveča manj vidni zgodovini filma, in se s filmi večno divjega večnega dečka Khavna De La Cruza posvetili novemu filipinskemu filmu. S filmom Leila in volkovi bomo spoznavali arabsko žensko in njeno (načrtno in namenoma) zakrito vlogo v zgodovini Bližnjega vzhoda. Na platnu se bo odvrtela še kopica zanimivih filmov, ki jih bodo neredko na svoj in poseben način predstavili posamezniki, ki ... gledajo film in razmišljajo o njem. Ne nazadnje: v februarju se bo začela retrospektiva filmov velikana francoskega in svetovnega filma Françoisa Truffauta, ki bo dala na ogled njegove znamenite filme, zlasti pa tudi tiste manjkrat videne in redkeje opevane. Času filma torej ni konca ne kraja – srečno novo leto in vljudno vabljeni v Kinoteko! Varja Močnik kino na slovenskem Kino (o)živi V številnih mestih po Sloveniji je nekoč deloval kino – pogosto v za ta namen zgrajeni dvorani, ponekod si je dvorano delil z lokalnimi gledališkimi in drugimi društvi, spet drugod se je skozi leta selil iz prostora v prostor. Kino je bil povsod dolga leta dobro obiskovan in je bil pogosto stičišče življenja v kraju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je začel proces zamiranja obiska, tako da so v devetdesetih številne kinodvorane postopoma povsem prenehale delovati. Slovenska kinoteka se kot nacionalni filmski muzej s filmsko dediščino ukvarja celostno, zato nas zanima tudi filmska zgodovina, ki jo skrivajo opuščene kinodvorane po Sloveniji. V okviru projekta Kino na Slovenskem, s katerim popisujemo, raziskujemo, dokumentiramo, fotografiramo in zbiramo filmsko tehniko, dokumente in gradiva, pomembne za zgodovino kinematografije na Slovenskem, se posebej posvečamo tudi nematerialni filmski dediščini. Zanimajo nas spomini ljudi, ki se jih je film dotaknil poklicno, ljubiteljsko ali zasebno. Spomine pa se najlažje obudi na mestu, kjer so nastali, zato smo Kinoteka, Občina Prebold in KUD Svoboda Prebold na pobudo domačinke Katje Huš decembra 2014 obudili kino v Preboldu. Projekt Kino (o)živi je v štirih decembrskih nedeljah prinesel filmski program v nekdanjo kinodvorano v Preboldu, spremljala ga je tudi razstava filmskih plakatov iz zbirke Kinoteke. Enako pomemben je bil poziv vsem, ki bi lahko na kakršen koli način pomagali pri sestavljanju zgodbe kina v Preboldu, zelo dragocena pa so bila predvsem številna srečanja in pogovori z ljudmi, ki so v nekdanji kino hodili ali v njem delovali. Na otvoritvenem večeru so si zato lahko obiskovalci ogledali projekcijsko kabino s filmsko tehniko, kjer so delili svoje poznavanje predvajanja filmov s 35mm traku ali pa so se o vsem lahko pozanimali. Ker so bili nedeljski decembrski večeri projekta Kino (o)živi zelo dobro obiskani, smo se odločili, da s filmskimi projekcijami nadaljujemo tudi v januarju. Nadaljevali bomo tudi z zbiranjem informacij o zgodovini kina v Preboldu. Zbran material bomo digitalizirali in arhivirali ter ga z dovoljenjem lastnikov vključili v zbirko Kinoteke in v Muzejsko zbirko Prebold skozi čas.
Zadnjo edicijo festivala smo z naslovom Paralel film – Manifest za brezfilmski film in s programom Jamesa Benninga posvetili Harunu Farockiju. Festival se je odvijal od 30. 11. do 14. 12. 2014 v Zagrebu in Rijeki, obeležili pa so ga gostovanje subverzivnega eksperimentatorja Khavna De La Cruza, program Jonathana Bellerja o filipinski digitalni revoluciji Realizem onkraj realizma, program Marine Gržinić z naslovom Politizacija in ponovno izpisovanje proti-zgodovin: za novo politiko moči in intervencij. Kakor vsako leto smo del programa posvetili tudi simpoziju in pa retrospektivi filmov na 35mm traku – letos filmov igralke Juliette Binoche, ki jih je posnela z velikimi režiserskimi imeni. http://filmskemutacije.com Tanja Vrvilo, umetniška direktorica festivala Yüklə 160,42 Kb. Dostları ilə paylaş:
|