Javna razprava

Rado Carlo Poggi, RAUM AU, Slovenj Gradec

PublicAgency for Arts

You may know Slovenia better than me, but please, admit that such an agency would create again lots of possibilities of shifting into clientelism, something we should be aware in Slovenia, is a very, very rooted practice.

I suggest here to just change simply the organizational structure in the ministry itself, with all its directorates and professionals wor- king in the single departments. Why do you not try to change the binding of these directors to mandates and maybe add one or two, you got enough competence there and I believe actually in their abilities.
It is hard to counter general complaints about clientelism, but definitely this NPK aims to guarantee and strenghten independent and highly competent decision making – current juries at the ministry are bound by identical requests.

Apart from increased independence an agency may perform certain functions that a ministry as a government body can't, such as preparations and organization of festival /trade fair appearances (JAK and SFC being very positive cases), raising non-budgetary funds, promotion and even partnerships with private sector.

Na pavšalne očitke o klientelizmu je težko odgovoriti, vsekakor je intenca NPK, da zagotovi strokovno in neodvisno odločanje – kakršno je naloga tudi pri delu strokov-nih komisij na MK.

Poleg tega pa javna agencija lahko opravlja tudi pomembne naloge, ki jih ministrstvo kot upravni organ ne more: npr. izvajanje priprav in organizacija festivalskih udeležb (JAK in SFC to zelo uspešno počneta), pridobivanje izvenproračunskih sredstev, pro- mocijske dejavnosti ter celo partnerstva z zasebnim sektorjem.

24.

Dr. Andrej Gaspari (NSK)

Predlog NPK napoveduje vzpostavitev področnih mrež javnih za-vodov na področju premične KD (muzeji) in arhivov, oblikovanih po modelu koncentričnih krogov z nacionalnimi javnimi zavodi kot varuhi z nacionalnega vidika najpomembnejše KD in nosilci ključnih strokovnih nalog v središču. Ozadje in razlogi načrtova-nih sprememb trenutno veljavne ureditve delovanja muzejev iz dokumenta niso razvidni, po mojem mnenju pa bi morala zasno- vain uveljavitev sistema financiranja in vzpostavitve stabilne mreže muzejev z jasno določenimi območnimi in stvarnimi pris-tojnostmi (ob ohranitvi oziroma adaptaciji postopkov evalvacije in reakreditacije) sloneti na ponovnem ovrednotenju pomena zbirk, vidnosti in uspešnosti muzejev ter obenem vključevati pre-novo mehanizma pridobitve statusa premičnega spomenika oz. spomeniške zbirke.
O reorganizaciji bi bilo potrebno glede na izkušnje zadnjih dveh desetletij in napovedovane spremembe gradbene/prostorske zako-nodaje premisliti tudi na področju javne službe varstva nepremič- ne KD, kjer se kot ena možnih rešitev zarisuje preoblikovanje ZVKDS in osamosvojitev Centra za konservatorstvo(ki združuje Restavratorski center in Center za preventivno arheologijo). Ob nedorečenem statusu in umestitvi Službe za premično dediščino in muzeje ter drugih argumentih je tako treba resno pretehtati tudi možnost ponovne ustanovitve organa v sestavi ministrstva, tj. Up- rave za KD z notranjimi organizacijskimi enotami in območnimi

izpostavami službe za nepremično KD.

NPK predvsem detektira potrebo po bolj racionalni ureditvi celotnega področja KD, tako z vidika pomena zbirk kot funkcionalnosti nacionalno / lokalne delitve pristoj-nosti. Gre za vprašanje, ali je res smiselno in razumno, da ima toliko muzejev poob- lastilo za opravljanje državne javne službe po vsej Sloveniji, kar seveda zahteva ustrezne in potrebne kadrovske, tehnološke in prostorske kapacitete; je pa vprašanje, ali je teh nalog v čisto vseh primerih toliko in ali so tako obsežne, da je to nujno in opravičljivo? Ali bi ne bilo smiselno, da bi bilo teh pooblastil, lokacij, prostorskih in vsakršnih drugih kapacitet nekaj manj in bi bile zato lahko bolje opremljene itd.? Na- dalje se postavlja vprašanje povezav, sodelovanja in povezovanja istovrstnih muze- jev, izmenjav razstav; vse to z mislijo na potencialne obiskovalce oz. uporabnike, ki so jim ne nazadnje muzeji najbrž celo prvenstveno namenjeni.

Vsa ta vprašanja so nesporno zelo pomembna in zahtevajo izrazito strokovni premi- slek; tudi glede na to, da je podobna ureditev, kot je tu predlagana, že obstajala in je bila ne tako davno spremenjena. V tem primeru gre, kot rečeno, tudi za strokovni premislek in ne predvsem za vprašanja racionalizacije, boljše organizacije dela, več- je dostopnost ipd. in zato je smiselno, da ta vprašanja razreši stroka v okviru zaklju- čevanja priprave Strategije kulturne dediščine. Smiselno je, da se vse te dileme odpre in razreši zlasti javna razprava o Strategiji kulturne dediščine ter nato morebitna te- meljita prenova zakonodaje s tega področja.

25.

Jadranka Plut (NSK)

NVO potrebujejo za stabilen razvoj sektorja, ki dosega izjemne rezultate v polju umetnosti, uvedbo stabilnejšega načina podpore,kot so financiranje hladnega pogona, urejanje infrastruk- turnih vprašanj, znatnejše sofinanciranje evropskih projektov, ad- ministrativno lajšanje bremen, dialoškost pri pripravi mehaniz- mov financiranja itn.

Če želi MK Kulturniško zbornico Slovenije spremeniti v zbornico stanovskih društev,menim, da je potrebna previdnost. Na polju kulture ne delujejo zgolj ta društva, temveč tudi strokovna zdru- ženja. Če bo imela nova KZS pristojnosti podeljevanja sredstev in statusov za samozaposlene, menim, da MK v tem primeru ne mo- re odstopiti od odgovornosti za komisijsko odločanje o kvaliteti izvajalcev.

KZS bi bilo veliko bolj smiselno preoblikovati v pred leti že širo-ko usklajeno idejo o raziskovalni ustanovi za monitoring kultur- nih politik.
Gre za vprašanja,ki se ponavljajo v več pripombah in je bilo na njih deloma že odgo- vorjeno. Seveda so potrebe in želje, ki jih naslavljajo predlogi, razumljive in v veli- ki meri smiselne. Gre pa seveda tudi za določene dileme. Vprašanja v zvezi z ustrez- no infrastrukturo in razpoložljivostjo te infrastrukture, so razumljiva in ministrstvo si jih prizadeva reševati; kot je znano, si prizadeva tudi za določene organizacijske in statusne možnosti, ki bi omogočale NVO bolj stabilne pogoje delovanja, več mož- nosti za postprodukcijo ipd. To je navedeno tudi med cilji in ukrepi NPK. Po drugi strani se postavlja tudi vprašanje, kdaj bi t.i. »stabilnost« lahko pomenila že tudi in-stitucionalizacijo in neformalni prestop NVO v javni sektor, kar se bo gotovo v neka-terih primerih tudi moralo zgoditi, kadar gre za nove umetniške oz. kulturne prakse, ki se vse bolj uveljavljajo in pridobivajo vse več občinstva. Z vsem tem pa trčimo še ob vprašanje razpoložljivih in pričakovanih javnih sredstev, ki naj bi vse to omogo- čila, ne da bi bistveno prizadeli druge sektorje itd. Zato NPK vse te procese predvi-deva in hkrati predvideva postopnost in računa na ustrezno solidarnost znotraj kulture.
Takšnega predloga, o kakršnem v prvem delu govori ta pripomba, v osnutku NPK ni bilo in česa takega tudi ne predvidevamo.

26.