Javna razprava

Slovenska prosvetna zveza, Slovenska študijska knjižnica Celovec

Leta 2005 je Ministrstvo za kulturo RS oddalo dotedanje referen-ce, ki jih je imelo za kulturo Slovencev v sosednjih državah, v od-govornost Uradu Vlade RS za zamejstvo in Slovence po svetu. Ta odločitev je kulturo Slovencev v sosednjih državah odrezala od enotne in skupne kulturne administracije.

Če RS meni, da tudi kultura Slovencev v sosednjih državah spada v nacionalni program za kulturo, bi bilo prav, da se to ne bi doga- jalo samo na deklarativni ravni. Zato predlagam, da MK vzposta-vi z javnim interesom za kulturo skladen sistem financiranja kul-ture celotnega slovenskega naroda. Skratka: gre za ponoven pre-nos kulture Slovencev v sosednjih državah v pristojnost MK.

Pripomba je vsekakor vredna razmisleka, saj je gotovo potrebno posvetiti več pozor-nosti neomejenemu izražanju kulturne in jezikovne identitete Slovencev v sosed njih državah in po svetu. Vsekakor ministrstvo v zadnjem času spremlja kulturne dejav-nosti slovenskih manjšin v sosednjih državah in se tudi vključuje v razreševanje ne- katerih odprtih problemov. Pri tem pa velja opozoriti tudi na dejstvo, da NPK ni le dokument MK, temveč akt na ravni države.
Predlog o ponovnem prenosu financiranja kulturnih dejavnosti naših manjšin na Mi- nistrstvo za kulturo zahteva širše soglasje in spremembe ureditve tudi na ravni Zako- na o vladi. Vprašanje bi bilo potrebno postaviti v času oblikovanja nove vladne ko- alicije oziroma nove Vlade RS.

17.

Univerzitetna knjižnica Maribor

V seznam nacionalnih javnih zavodov na str. 36 se doda: »UKM, ki tudi opravlja arhivsko funkcijo hranjenja pisne kulturne dediš-čine na nacionalni ravni.«
Pripombe ne moremo upoštevati, kajti UKM ni nacionalni javni zavod; vprašanje op- ravljanja arhivske funkcije v zvezi hrambo pisne kulturne dediščine pa je ustrezno rešeno, tako kot tudi v več drugih primerih.

18.

ZDSSS (Tomaž Wraber)

(v originalu obsežnejša razlaga)

V Operativnih ciljih pogrešam pravo in ustrezno mesto RTV Slo-venija? Po mojem prepričanju (in zares dvomim, da se motim!) je to največji in najbolj raznolik slovenski kulturni korpus, ki poleg kulturne opravlja še številne funkcije – informativno, izobraže- valno, vzgojno, zabavno itd. itd. (…) Če RTVS v javnosti danes ne uživa dovolj ugleda, je to v precejšni meri tudi krivda tako no-vinarske spolitiziranosti kot sprotne dnevne politike, ki ga pretež-no izrablja tudi za svoje, pogosto ne-dolgoročne interese. A temu navkljub je koncentracija znanja in izkušenj, tehnike in logistike za vse te dejavnosti na RTVS tolikšna, da bi jo bilo škoda zapra-viti, a je ta hip izkoriščena v znatno premajhni meri. Spregledati ne smemo niti dejstva, da bi bili ti učinki zaradi narave medija med najbolj »demokratično« dostopnimi za državljane RS, ne gle-de na kraj njihovega bivanja in socialni položaj, pa še kakšno drugo okoliščino.
Vse to je že bilo in gotovo še bo predmet javne razprave ob Strategiji medijev (v ka- teri je obsežen poseben del posvečen strateškim vprašanjem RTV Slovenija) ter ob javni razpravi ob novem Zakonu o RTV Slovenija.

Osnutek NPK ji pozornost posveča predvsem kot izjemno pomembnemu javnemu za- vodu na področju kulture v ožjem pomenu besede, prav tako pa tudi z vidika (so-) odgovornosti za senzorno ovirane ter za razkrinkavanje lažnih novic..

19.

ZDSSS (Tomaž Wraber)

Str. 41 (na koncu odstavka, ki se nadaljuje iz prejšnje str., razde-lek 1.1.2):

Predlagam, da se besedilo NPK na tem mestu nadaljuje: »in ob upoštevanju specifičnih osebnih okoliščin (npr. invalidnosti) po-sameznih ustvarjalcev in uporabnikov kulturnih dobrin«.

Str. 41 (za drugo alinejo na dnu str., razdelek 1.1.2):

PREDLAGAM DODATNO ALINEJO: upoštevanje osebnih oko- liščin vrste državljanov (npr. različne invalidnosti), ki zahtevajo posebne prilagoditve za dostop do ustvarjanja ali uživanja kultur- nih dobrin, ali njihovo prilagajanje oz. pretvorbo v take oblike, da so tudi njim dostopne (npr. knjige v brajici, zvočne in digitalizira- ne knjige, besedila v znakovnem jeziku, tako imenovano »lahko branje« itd.

OBRAZLOŽITEV: Razvite države svojim državljanom z različ- nimi invalidnostmi, z disleksijo itd. zagotavljajo gradiva v njim dostopnih oblikah. To, kar je na prvi pogled proračunski strošek, pomeni znatno večje vključevanje teh skupin v družbo, kar že sa- mo po sebi zmanjšuje izdatke na drugih področjih, s katerimi družba lajša breme izključenosti svojih državljanov z invalidnost-mi. Tu ponovno poudarjam, da so invalidi nekaj drugega, kot so t.i. »ranljive skupine«.
Razdelek 1.2

Digitalizacija je lahko eden pomembnejših korakov k večji vključenosti slepih in slabovidnih (pa tudi nekaterih drugih invalidov) v družbeno življenje, če jo njeni načrtovalci zastavijo tako, da je dostopna za vse. Če pa pogojev dostopnosti za slepe in slabovidne in druge invalide ne upoštevajo, lahko postane digitalizacija ena največjih preprek za dostopnost do procesov, povezanih s kulturo in za samo kulturo pa tudi za druge vsebine. Na ravni EU je nekaj ustreznih direktiv in uredb, povezanih z dostopnostjo do digitalnih storitev, aplikacij in procesov že sprejetih,prav te dni je Evropski parlament sprejel European Accessibility Act - Evropski akt o dostopnosti, ki naj bi vsem državljanom EU zagotovil dostopnost do vseh dobrin in storitev v družbi.

Pri tem je ustrezna ureditev avtorsko pravnih izjem in izjem za izobraževanje za slepe in slabovidne in za vse druge z motnjami branja ključna, saj brez tega nismo naredili veliko, oz. smo spet diskriminirali veliko število državljanov.
Razdelek 1.2, ukrep 4, zadnja alineja, Vzpostavitev infrastruktur- nega centra za jezikovne vire in tehnologije: Ta cilj je za slepe in slabovidne življenjskega pomena, zato pri njegovem uresničeva-nju ne bi želeli biti izključeni, kot se je že zgodilo doslej.

Pripomba je bila v NPK na več mestih upoštevana.

Velja enak odgovor kot ob predhodni pripombi k besedilu na isti strani.

Pripomba je bila smiselno upoštevana.

Pripomba je bila smiselno upoštevana.
20.

SOS

NPK navaja zagotovitev meril in pogojev, na osnovi katerih lahko MK podeli koncesijo nevladnim organizacijam za opravljanje jav- ne službe. Opozoriti želimo, da bi lahko izraz »koncesija« pov- zročil veliko nejasnosti, saj je povezan s področno zakonodajo, določenimi postopki, razpisi in pogodbami, ne nazadnje pa tudi s plačilom koncesnine, kar pa je v primeru neprofitne NVO težko pričakovati.
Pojem »koncesija« seveda nikakor ne pomeni samo tega, kar si zlasti po občinah in še v kakšnem primeru povečini predstavljamo; že koncesije v zdravstvu so seveda urejene drugače kot koncesije za opravljanje gospodarskih javnih služb ali v kakšnem drugem primeru. Zakonodaja za področje kulture v več primerih ureja istoimenske zadeve na drugačen način, kot so urejene na drugih področjih, kar je povezano z naravo dela na tem področju. Tako bo seveda tudi področje te vrste koncesij urejeno posebej in glede na naravo dela na področju kulture.

21.

Uredništvo igranega programa RA SLO

JAVNA SLUŽBA NA PODROČJU MEDIJEV - predlagamo iz-recno omembo umetniške radiofonije – radijske igre. Menimo, da se zdaj zapisano preveša v podporo tistim značilnostim RTV, ki so v medijih že po naravi poudarjene - informacija, promocija, politična publiciteta. Neuravnoteženost v vrhovnem dokumentu o kul-turi ima lahko zelo konkretne posledice pri nadaljnji zakonodaji, pri delitvi denarja znotraj RTV in programa ARS, saj nehote

Utrjuje zavest o nepomembnosti, tako rekoč o ilegalnosti izvirne radijske umetniške produkcije in programa.
Pripomba je v NPK na več mestih upoštevana oz. vsaj smiselno upoštevana.
22.

Prirodoslov-ni muzej Slovenije

Potrebno popravka je poglavje 1.1.1. Javni sektor, in sicer na strani 36, ko pravi: »Smiselno je, da na ravni države delujejo na- cionalni javni zavodi, npr. Narodni muzej, Narodna galerija in Moderna galerija in po en nacionalni področni muzej …«.
V neuravnoteženem in nejasnem dokumentu, ki nima jasne stra-tegije glede kulturne dediščine (jo namerava šele na novo oprede-liti), je ta del nujno črtati, tudi če gre zgolj za razmišljanje. Morda se ga da nadomestiti s »Smiselna je racionalizacija in reorganiza- cija državnih muzejev na podlagi Strategije kulturne dediščine, ki je v pripravi«.
Pozitivno je, da NPK ugotavlja, da bo potrebno »vzpostaviti mu-zejsko mrežo, ki bo vsebinsko in teritorialno pokrivala celotno ozemlje države«. Vsebine, ki naj bi bile pokrite na celotnem ozemlju Slovenije, niso navedene!?! Naravoslovne vsebine ozi-roma premična kulturna dediščina naravnega izvora je že vrsto let zapostavljena in razmere se katastrofalno slabšajo.

Torej manjka alineja:

- Zagotoviti ustrezne prostorske (po velikosti in uporabnosti) pogoje, zagotoviti prepariranje (restavriranje in konserviranje) naravoslovnega gradiva, poskrbeti za hranjenje naravoslovnega gradiva in muzealij pod strokovnim vodstvom državnega muzeja (Prirodoslovnega muzeja Slovenije).
Kljub dobi, v kateri živimo, je digitalizacija v NPK preveč pou-darjena in izpostavljena. Je res na muzejskem področju najpo-membnejši virtualni muzej???

Pomembnejši od ogroženih državnih naravoslovnih zbirk, arhiva narave, ki je nosilec informacij, ki nam danes še niso dostopne, z razvojem znanosti in tehnologije pa nam bodo? Digitaliziran arhiv narave žal ohrani le del informacij.

Prej ko slej se bo potrebno odločiti, ali bomo dopuščali možnost, da imamo po posa-meznih področjih odprto možnost ustanavljanja »nacionalnih muzejev«, npr. več nacionalnih vojnih muzejev, več nacionalnih tehničnih muzejev ipd., ali vendarle praviloma enega osrednjega muzeja za eno področje z možnostjo pokrajinskih pod- ročnih muzejev, če gre za izrazite specifike ipd. Predlagatelj se opredeljuje za drugo možnost, tako iz razlogov financiranja kot iz razlogov večje privlačnosti in boljšega obiska itd.
Kot je bilo že večkrat poudarjeno, NPK praviloma ne načenja do te mere konkretnih vprašanj, temveč se posveča predvsem strateškim usmeritvam. Vprašanje, ali Slove- nija potrebuje več prirodoslovnih muzejev na nacionalni ravni ali je bolj primerno, da imamo na eni strani močno nacionalno institucijo na drugi strani pa morda še kak pokrajinski, zlasti specifikam pokrajine prilagojen prirodoslovni muzej… Drugače pa, kot je vidno tudi iz pripombe, množenje te vrste muzejev, zahteva več kadrov, ve

nujne opreme in ustreznih prostorskih zmožnosti, skratka veliko dodatnih sreds- tev in vprašanje je, ali Slovenija to res zmore.

Tega nihče ne trdi; je pa v digitalni dobi, če je dovolj privlačen, lahko pomemben medij informiranja za privabljanje zlasti tujih obiskovalcev in medij promocije slo- venske kulturne dediščine, kar tudi ni nepomembno. Skratka, virtualni muzej ni naj- pomembnejši, je pa pomemben ukrep z vidika kulturnega turizma, kar ni zanemar-ljivo.Z drugim delom pripombe se seveda strinjamo in je smiselno upoštevana pri prejšnji pripombi.

23.