Javna razprava

3.8 SAMOZA- POSLENI NA POD- ROČJU KULTURE

3.9 NOSILCI IN IZVAJALCI KULTURNE POLITIKE

1.

GLOSA/SUKI

Nacionalni svet za kulturo mora postati več kot le posveto-valno telo, naj (so)odloča z avtoriteto in za svojimi odločit-vami tudi stojí.

Vloga NSK se premika v to smer, vendar se je potrebno zavedati zakonsko opre-deljenih pristojnosti in, kot rečeno, tudi odgovornosti za odločitve, še zlasti, kadar imajo odločitve tudi materialne posledice.

4. VIZIJA

1.

Art kino mreža Slovenije

V delu, kjer je zapisana vizija do I. 2025, je nujno zapisati, da so kvalitetne AV in filmske vsebine do 1.2025 gledalcem dostopne v vseh večjih krajih razpršeno širom Slovenije.

Pripomba se upošteva.

2.

Asociacija

Str. 26-29: vizija do leta 2025

V sklopu razvoja kulturne dediščina in prepoznanja nesnovne kulturne dediščine predlagamo, da se razumevanje le te razširi tu-di na vprašanje prehajanja sodobne umetnosti v kulturno dedišči-no in s tem nujno potrebne spodbude za sistematično urejanje ar-hivskega in dokumentarnega gradiva na polju nevladnega sektor-ja.

V sklopu razvoja medijev predlagamo, da se poleg zasebnega in javnega sektorja omeni tudi razvoj t.i. tretjega medijskega stebra, ki vključuje neprofitne NVO in skupnostne medije.

Gre za izrazito strokovno vprašanje in v manjši meri strateško. Kaj (že) sodi na pod-ročje kulturne dediščine, ureja Zakon o varstvu kulturne dediščine. V okviru Strate- gije kulturne dediščine in prenove zakon, ki naj bi sledila v času veljavnosti NPK, bo možno odpreti tudi to temo.

To je predvideno v predlogu medijske strategije, ki jo je MK pripravilo v letu 2016 in je še vedno v procesu usklajevanja v okviru koalicije.

3.

SIGIC – Peter Baroš, generalni sekretar

Str. 26, prvi odstavek:

Področje mednarodnega sodelovanja naj se v celoti premisli na novo. V njem je treba videti predvsem potencial, da se domači kulturni trg širi, da se na ta način spodbuja profesionalizacija ust-varjalcev in umetnikov. Področje mednarodnega sodelovanja ne more biti le stvar diplomatskih odnosov, medkulturnega dialoga in promocije Slovenije.

Tema mednarodnega sodelovanja na področju kulture oz. uveljavljanja in promocije slovenske kulture v mednarodnem prostoru je podrobno obdelana v petem strateškem cilju tega NPK v poglavju 5.5. Seveda gre pri tem predvsem za javni interes in tež- njo, da se Slovenija bolj načrtno in pogumno vključi v medkulturni dialog in se ka- kovosti slovenske kulture ustrezno uveljavi v tem širšem okviru. Širitev domačega kulturnega trga, o čemer govori pripomba, bo gotovo lahko dodatni učinek. Gotovo pa primarni cilj »kulturne diplomacije« najbrž ne more biti predvsem komercialni uspeh tega ali onega avtorja.

4.

Pokrajinski arhivi – di- rektorji

Stran 28:

Predlagamo, da je zapisano mreža arhivske javne službe, ker se ta termin uporablja v zakonodaji s področja arhivov.

Pripomba je upoštevana.

5.

IO Koordinacija sindikatov ZVKDS

Problem ni v tolikšni meri neučinkovita, pomanjkljiva ali slaba zakonodaja, temveč njeno (ne-)izvajanje.
Neučinkovitost svetov zavodov zaradi pomanjkanja znanja, večjo težo bi bilo potrebno dati zaposlenim in uporabnikom.
Slabo definirana vloga strokovnih svetov, nujna sprememba ZUJIK.
OE ZVKDS so kadrovsko podhranjene, potrebne so nove zapo-slitve, uvedba standardov, ureditev pogojev za razvoj trga na pod-ročju izvajanja del na objektih KD z vzpostavitvijo seznama us-posobljenih izvajalcev.

Pripomba je v precejšnji meri gotovo utemeljena.

ZVKDS je izrazito strokovna ustanova – vprašanje, če bi več vpliva uporabnikov po- magalo pri vzdrževanju te ravni strokovnosti?
Pripomba je vsebinsko upoštevana, kajti po področjih so velike razlike in potreben je razmislek o vlogi in nujnosti strokovnih svetov (ali so res v vseh primerih potreb- ni – ob pripravi novega»ZUJIKa« bo to potrebno upoštevati in premisliti.
Pripomba je vsaj deloma smiselno upoštevana že v obstoječem tekstu osnutka NPK, naslednji koraki bodo v postopkih prenavljanja področne zakonodaje. Treba pa bo razmišljati tudi o racionalizaciji in debirokratizaciji.

6.

ZDSSS

Str. 27:

Zato bo tudi ohranjala in v navezi z občinami zagotavljala dejav-nosti javnih knjižnic kot prostorov srečevanja ljudi, delovanje bralnih krožkov in društev kot oblike družbenosti in ohranjanja bralne kulture in dialoga tudi v povezavi z branjem leposlovja - DODATI :«… tudi v prilagojenih oblikah, npr. za slepe in slabo-vidne, za dislektike, za gluhe in naglušne) ipd.«

Pripomba je, kot že rečeno, upoštevana, najbrž pa besedila ni potrebno ponavljati ob vsaki omembi knjižnic.

7.

SOS

Nikjer ni omenjeno reševanje problematike muzejske mreže v RS, ki je že leta in leta odprto vprašanje.

Je, na str. 28, 5. vrsta (Vizija): »Vzpostavljene bodo področne mreže javnih zavo-dov na tem področju, oblikovane po modelu središču (muzejska mreža, mreža arhi-vov kot enoten sistem, mreža likovnih galerij, Zavod za varstvo kulturne dediščine z izpostavami kot enoten sistem).«

In eksplicitno na str. 39 v 4. alineji.

8.

Uredništvo igranega programa RA SLO

V delu, ki se nanaša na pomen izvirne AV produkcije, predlaga-mo, da se k odstavku o pomenu igranih in dokumentarnih filmov RTV doda se podpora produkciji umetniške radiofonije – radij-skih iger v dosedanjem obsegu in spodbuda njenemu razvoju.

Pripomba je upoštevana.

9.

MG+MSUM

Na str. 28 je poudarjena vloga knjižnic in gledališč kot prostorov srečevanja ljudi, pri tem pa se pozablja, da so ravno muzeji nare-dili velike korake naprej pri komunikaciji z obiskovalci, saj obis-kovalci muzejev niso več samo obiskovalci razstav, temveč tudi drugih javnih dogodkov, ki jih pripravljajo muzeji.

Pripomba je (že) bila upoštevana in muzeji v tem smislu navedeni.

10.