Mentor: Dr. Dušan Fabe

Ž

žarek  snop

žaromet  reflektor

žebelj (nail)

ladjedelniški ~ (boat nail)

železni ((made of) iron, ferrous)

železo (iron)

staro ~ (scrap iron, old iron)

žep /splava; balastni stabilizator napihljivega splava/ (drogue)

žerjav  dvigalo

žerjavist (crane operator, crane driver)

žica /v jekleni vrvi/ (wire)

žila¹ /kabla/ (core)

žila² /jeklene vrvi/ (strand)

žilavost /ladje/  odpornost

žirokompas (girokompas, kompas z giroskopom, kompas z žiroskopom, žiroskopski kompas, kompas na vrtavko) (gyrocompass, gyro, directional gyro)

žiropilot* (avtomatsko krmilo)  krmilo

žiroskop (giroskop) (gyroscope)

kompas z ~ (om)  žirokompas

žirostabilizator (žiroskopski stabilizator)  stabilizator

živež (provisions, victuals, food)

žleb¹ /za vkrcavanje sipkega tovora/ (chute)

žleb² /krova/ (gutter, spout, drain-pipe)

žleb³ /škripca/ (groove)

žlebnik (waterway)

žrelo (hatch, hatchway, scuttle)

~ globokega tanka (deep tank hatchway)

~ strojnice (engine casing, engine hatch)

bočno ~ (side-opening hatch, side hatch)

glavno ~ (main hatch, hatchway)

izmeritveno ~ (tonnage hatchway)

največje ~ (biggest hatch)

prednje ~ (fore hatchway)

sidrno ~ / žrelo sidrne verige / (chain pipe, hawspipe, anchor hawspipe, hawse)

skladiščno ~ /tovorni jašek, skladiščna odprtina/ (cargo hatchway, cargo hatch, hatch, hatchway)

ventilacijsko ~ (ventilating trunk)

pokrov ~ (a) (hatch cover)

3. ZAKLJUČEK
Slovenija je danes pomorska država s svojo pomorsko gospodarsko bazo, z deklaracijo o pomorski usmeritvi in s Pomorskim zakonikom, ki ureja pravna vprašanja v zvezi z našim pomorstvom. Radi poudarjamo pomorsko tradicijo in usmerjenost, za katero pa je mnogokrat premalo razumevanja in podpore.

Tudi pri našem pomorskem izrazju je tako.

Baza uporabnikov slovenskega pomorskega strokovnega izrazoslovja ne temelji na pomorščakih naših prekooceanskih ladij, zato ker slovenski pomorski jezik praktično ni v uporabi zaradi pomanjkanja slovenskega izrazja, narodnostno mešanih posadk, vodenja dokumentacij v angleškem jeziku, splošno uporabnih angleških izrazov, manjše možnosti nesporazumov in konec koncev nenaklonjenosti oz. podcenjevanja določenih pomorščakov.
Že Naglič (Kako je nastajala »Pomorska slovenščina« in kako naj se razvija v bodoče, Nova proizvodnja,1963, Letnik 14, št. 2, str 109-111) piše, da slovensko pomorsko izrazje žal nima tiste opore, ki jo daje drugim strokam živa raba: »kolikor koli je namreč paradoksalno, je vendar resnica, da se domače pomorsko izrazje, ki se ga učijo gojenci v pomorskih šolah, na naših ladjah sploh ne uporablja«
Jedro uporabnikov slovenskega pomorskega strokovnega izrazja temelji na ljudeh , ki obiskujejo, delajo in živijo na naši obali ter ljudeh, ki so na kakršen koli način vezani na morje. To izrazje uporabljajo čolnarji, ladijski prevozniki, voditelji čolnov, jadralci, pomorski agenti, pomorski policisti, pomorski gospodarstveniki, piloti, izdelovalci plovil, trgovci s pomorskim blagom, ljudje zaposleni v marinah, upravi za pomorstvo, vojni mornarici, pomorskih športnih klubih, ladjedelnici, Luki Koper, … Čeprav je ponekod uporaba tega besedja skromna, pa je vendar živa uporaba pomorskega jezika dokaz, da govorimo in razmišljamo s slovenskim strokovnim izrazjem.
Tudi pomorsko izobraževanje, šole, tečaji, zakoni in pravilniki, pomorske revije, knjige in ostali mediji dokazujejo, da slovenski pomorski strokovni jezik živi.
V pogovornem pomorskem jeziku je pogosto zasidrano tudi žargonsko izrazje, ki ima ponekod globoke korenine. Nekateri žargonski izrazi so pravzaprav edini znani izrazi za določeno stvar in delo. Del žargonskih izrazov praktično sprejemamo kot svoj domači pomorski jezik in najbrž ne bo nič narobe, če bi marsikatero besedo oz. izraz tudi uradno posvojili oz. vzeli za svojega.
Pisci in prevajalci, ki pišejo in prevajajo vsebine o pomorski tematiki se, zaradi pomanjkanja pomorskega izrazja in pomorskega strokovnega slovarja, velikokrat srečujejo s težavami iskanja ustreznega besedja. Zaradi tega sami prevajajo in iščejo ustrezne besede in prevode; ki pa so velikokrat napačni zaradi nestrokovnosti, površnosti in pomanjkanja izrazja - to kvari, povečuje nerazumevanje in oddaljuje strokovni jezik od uporabnikov.
Tudi zaradi tega bi potrebovali slovenski pomorski slovar, ki bi zajel celotno pomorsko besedje, poenotil izrazje in omogočil pravilno in večjo uporabo slovenskega pomorskega strokovnega jezika v pogovoru, člankih, knjigah in drugih virih. Zaradi razvoja pomorstva pa stroka narekuje vedno novo izrazoslovje in besede, kar pomeni, da bo potrebno slovar konstantno dopolnjevati.
Kot sem že omenil, nisem pričakoval, da bo naloga tako obsežna in veliko težav so mi povzročale meje med določenimi tematikami, ki so neločljivo povezane in prepletene. Zaradi tega sem najbrž na nekatere teme polagal več poudarka, a na nekatere manj. Ostale so tudi vsebine in teme, ki jih nisem popolnoma obdelal in zanje nisem našel ustreznih poimenovanj. Vendar mislim, da sem obdelal večino terminologije pomorstva v ožjem smislu, ki temelji na poznavanju, vodenju in upravljanju plovil po morju.
Kot cilj sem si postavil tudi uporabnost in koristnost mojega dela; za uspeh si bom štel, da ta diploma pripomore k poenotenju določenega strokovnega izrazja, ki ga uporabljajo različni viri ter poveča uporabo tega izrazja v praksi. Želim si tudi, da bi moje delo pripomoglo k uresničitvi že dalj časa zastavljenih ciljev: slovenskega pomorskega strokovnega slovarja ter angleško – slovenskega in slovensko – angleškega pomorskega slovarja.
Zavedati se moramo, da naš pomorski jezik ne bo nikoli v popolnosti zaživel, vendar moramo storiti vse, da bi se bolj udomačil in postal bližji vsem, ki živimo in delamo z morjem.
Naj zaključim to delo z željo, da bi moja diplomska naloga čimbolj polno zaživela ter pripomogla k živosti slovenskega pomorskega izrazja.