Podatki o diplomski nalogi
UREJANJE BESEDILA – PARAFRAZIRANJE, POVZEMANJE
Yüklə 0,66 Mb.
|
UREJANJE BESEDILA – PARAFRAZIRANJE, POVZEMANJE
Star je 18 let, iz Maribora, obiskoval je živilsko šolo. Zdaj že končal 2 letni program. V zavodu biva 2 leti. Sem je prišel zaradi problemov doma z družino in kraje. Mati in oče sta ločena. Ima dve sestri in enega brata. Brat in mlajša sestra sta v rejniški družini, starejša sestra pa že ima moža in dva otroka. Stike ima redno z mamo, očetom in starejšo sestro, z mlajšim bratom in sestro pa enkrat na mesec, kakor se oče dogovori. Mama ima novega partnerja ki pije in je včasih nasilen. Tudi sama občasno pije. Pred prihodom v zavod ga je mati odpeljala v krizni center, kjer je ostal 4 tedne. Pravi, da jim v zavodu dneve organizirajo, vendar se lahko urnik po dogovoru prilagaja. Zjutraj DTS (delovno terapevtska skupina), čiščenje, kosilo, računalnik ali nogomet ali pink-ponk. Doma dneve preživlja podobno.
Ima še kar veliko prijateljev. So iz zavoda in od zunaj. Druži se tudi še z nekaterimi prijatelji od prej. Punce nima, meni da še ni dovolj resen. O težavah in problemih se lahko zaupa teti, od matere sestri. Za osebne pogovore meni, da nikogar ne potrebuje, se o tem ne pogovarja. Na teto se lahko zmeraj obrne, zaupa pa tudi nekaterim vzgojiteljem, za katere meni, da mu bodo stali ob strani tudi po odhodu iz zavoda. Nadzora nad higieno ni, sam ve kar je treba naredit. Določeni pa bi nadzor potrebovali in so včasih tudi opozorjeni, da naj se bolj posvetijo osebni higieni. Zna si pripraviti veliko stvari: skuhati kavo, palačinke, makarone, špagete, riž, jajca in podobno. Je znal že pred prihodom v zavod. Čez teden zanje skrbi kuharica, ki jim pripravi kosilo in večerjo. Zajtrk si postrežejo vsak sam s hrano, ki je na razpolago v hladilniku. V soboto kuhajo sami, v nedeljo jim kosilo pripeljejo. Odkar ne hodi več v šolo, nima svojih prihodkov. Nadzor nad denarjem je. Ko prideš v zavod ti vzamejo osebno izkaznico in bančno kartico, da ne bi sam dvigoval denarja. Denar lahko dobiš v torek ali četrtek, po predhodnem dogovoru. Denar porabi za cigarete, osebno higieno. Meni, da če bi imel bančno kartico pri sebi, bi denar takoj porabil. Enkrat je odšel na banko in z osebno izkaznico dvignil ves denar, ki ga je imel. Nato je odšel po mestu, po trgovinah in denar zapravil. V zavod se je vrnil z vrečkami in dejal, da je denar dobil od očeta. Ko so ugotovili kaj se je zgodilo, so mu osebno izkaznico ponovno vzeli. Pravi, da mu je v zavodu enako kot če bi bil doma. Moti ga edino, da v svoji sobi nima televizije. Čeprav se da tudi to dogovoriti. Četudi bi lahko, ne bi spremenil ničesar. Meni, da bi njegovo življenje potekalo enako kot zdaj, četudi ne bi bil nikoli v zavodu. Glede prihodnosti se še odloča. Živet bo odšel ali k teti, babici ali očetu. Sigurno pa ne bo odšel k materi, zaradi njenega novega partnerja.
Star je 19 let, iz Slovenskih Konic, obiskuje Gostinsko šolo v Mariboru. V zavodu biva 4 leta, od trenutnih stanovalcev najbolj dolgo. V zavod je prišel zaradi družinskih zadev, nerazumevanje z očimom, pretepi doma in podobno. Očim jih je vse pretepal in on mu je vračal. Mati in oče sta ločena. Po materini strani ima 2 polbrata po očetovi pa polbrata in polsestro, za katera ve. Z očetom nima stikov. Ob rojstvu ga oče ni želel priznati in je želel da gre mati splaviti. Mati si ga je želela. Očeta je spoznal pri 7ih letih, sta 2 leti imela stike, nato so se končali. Ko je bil star 7 se je mati poročila s sedanjim partnerjem (očimom) in tudi z njim sta se 2 leti še razumela. Nato sta mati in očim dobila svojega prvega skupnega otroka in očim se je začel do njega obnašati, »kot da zanj ne obstaja več«. Poleg družinskih težav pa je v zavodu tudi po odloku sodišča, za kar so bile krive kraje in pretepi. Pravi, da je samostojnost da ne delajo drugi stvari zate, ampak jih znaš sam. Da znaš delati z denarjem, da si znaš kuhat, čeprav se mu to zdi nekaj kar bi moral vsak znati in ne neka odlika. Trenutno je edini v zavodu, ki ima že leto in pol svoje dokumente pri sebi. Drugače meni, da je življenje v zavodu preveč organizirano. Povejo jim kaj bodo počeli in kdaj bodo to počeli. Ne moreš si sam organizirati dneva. Poleg tega sedaj opravlja prakso in je cele dneve odsoten, tako da praktično nima nič od dneva in si že tako in tako ne more ničesar organizirati. Prakso opravlja v hotelu City, v centru mesta Maribor.
Je bolj kampanjski učenec in vse popravlja v zadnjih tednih. K učenju se ne spravi sam in tako obiskuje učne ure. Izhodi so urejeni po dogovoru. Če dogovor prekršiš, je kazen le jeza in srd vzgojiteljev. Če zamujaš več kot 2 uri, razpišejo tiralico. Sam je velikokrat prekršil, a vedno le za »posebne priložnosti« kot so koncert radia City, praznovanje novega leta in podobno. Kljub tiralici, ga policija ni nikoli našla, da bi ga pripeljala nazaj. Vrnil se je sam. Med vikendi ne hodi domov. Ko pa je bil še doma pravi, da je bil premlad za izhode. Nekaj časa je igral nogomet, bil je vratar. Njegova kariera se je končala tukaj v zavodu. Trenutno čas rad preživlja za računalnikom. Pravi, da kaj druga tukaj ni za počet. Poleg tega pa tudi, da se nihče ne trudi, da bi jih za kaj novega navdušil. Ima kar nekaj prijateljev. So iz zavoda in zunaj njega pa tudi iz šole. Od doma prijateljev več nima, saj ni bil 4 leta doma in tako ni mogel obdržati stikov. Punce nima. Če ima probleme ali naleti na težave se obrne na mamo ali na prijatelje. Tudi o osebnih zadevah se lahko pogovori z materjo. Od vedno mu je ta glavni zaupnik mati, so pa tudi določeni vzgojitelji ki jim zaupa in ve, da se bo nanje lahko obrnil tudi po odhodu iz zavoda. Isto pravi za nekatere izmed gojencev. Nad higieno ni nadzora, se mu zdi osebna higiena logična stvar. Tako je bilo tudi pred prihodom v zavod. Ne zna kuhati in si samostojno pripravljati hrane. Nikoli ne rabijo sami poskrbet za svoje obroke, razen zajtrk. Ob sobotah, ko naj bi kuhali samostojno, to počno vzgojitelji. Meni da, ko bo zavod zapustil se bo naučil, ker bo sam tako želel. Organizacije hrane v zavodu je pod objektivom ravnateljice, ki naroča kuharici, kar se prihodnji teden kuha. Ima štipendijo. Trenutno jo porablja, da odplačuje posojila. Na posojila si je kupil bord, poravnati mora naročnino za mobitel, kupi si kakšne cigarete in kavice. Štipendijo porabi v roku tedna dni. Trenutno ga rešuje denar, ki ga dobiva od prakse, ki jo opravlja. Ko so bančno kartico še imeli zaposleni v zavodu, pravi da je bil prevelik nadzor nad porabo denarja. Meni, da bi šolo opravil bolje doma, torej če nebi nikoli prišel v zavod. Ni mu všeč, hinavščina in opravljanje v zavodu. Želi si, da opravi 4. letnik in zapusti zavod. Če se to zgodi, gre septembra od tu in se preseli k stricu. Stric je sam, brez družine in se bo preselil v Texas, on pa z njim. Domov si ne želi in niti ne more. V primeru da letnika ne dokonča, ostane še eno leto v zavodu, nato pa ostaja plan enak, živet k stricu in z njim v Texas.
Star je 18 let, iz Oplotnice, obiskuje TŠC ( Tehniško šolski center ) in sedaj čaka na zaključne izpite. Razmišlja o +2. V zavodu je 1,5 leta. Tukaj je zaradi družinskih težav. Ni se razumel z očetom. Oče ga je pretepal. Pred prihodom v Slivnico je v 7. razredu odšel v Veržej, oče pa takrat v zapor. Po 2,5 letih bivanja v Veržeju, kjer je dokončal osnovno šolo, je odšel v Mladinski dom Maribor. Za tem je za 2 meseca odšel domov, kjer se z očetom, ki se je prav tako že vrnil iz zapora, ponovno ni izšlo. Zato je prišel v Vzgojni zavod Slivnica. Poleg družinskih težav pravi, da je imel tudi slabo družbo, ki je pripomogla k njegovi institucionalizaciji. Z njimi je stike prekinil. Je edinec in z materjo se razume. S preostalo družino nima stikov. Meni da je samostojen, ker vse zna in vse počne sam. V zavodu se mu zdi, da je vse dokaj organizirano. Morajo početi, kar jim rečejo, lahko pa seveda tudi sami kaj naredijo, če želijo. Delo je plačljivo, če se ne šolaš. Njegov dan je delovni, ker ne mara časa preživljati za računalnikom ali televizijo. Rad počne razne stvari v zavodu in njegovi okolici. Trenutno čez vikende ne hodi domov. Nazadnje je bil pred mesecem dni, ko je med njim in očetom spet »počilo«. Ko pa je doma, pa ima ogromno za delat. Imajo gozd, travnike, njive in živino in to rad počne. Pravi, da njegov oče ni z njim nikoli zadovoljen. Izobrazba se mu zdi pomembna. Raje pa počne kakšna vzdrževalna dela. Čeprav razmišlja o nadaljevanju šolanja s programom +2, se mu porajajo dvomi, saj ne zmore 8 ur sedeti pri miru in poslušati. Že 3. letnik je iz istega razloga opravljal po izpitih. Nadzor nad učenjem je, čeprav bi raje videl, da bi ga pustili, da se k učenju spravi sam, ko bo potrebno. Izhodi so urejeni po dogovoru. Najdlje lahko ostaneš do 21.30. Če zamujaš in prideš v treznem stanju ni nobene kazni, le jeza in srd vzgojiteljev. Zaradi nespoštovanja dogovorov je sam že skoraj bil izpuščen iz zavoda. Če zamujaš več kot 2 uri, razpišejo tiralico. Njega je policija že večkrat pripeljala. Tudi v tem primeru ni nobene sankcije. Če želi kam ven doma, kar gre in se vrne po svetlem. Očetu sploh ne pove in raje posluša njegovo jezo ko se vrne. V prostem času je rad za računalnikom, posluša glasbo, se vozi z mopedom in avtom. Oboje je vozil brez vozniškega dovoljenja. Pravi, da njega pozna pol Slovenije on pa da pozna že celo Slivnico. To pripisuje svojemu seljenju iz zavoda v zavodu po Sloveniji. Sprva omeni, da je par takšnih v zavodu, s katerimi se izrazito ne razume. Vendar pa ima tudi par prijateljev. Ima tudi prijatelje od doma. Ima punco, s katero sta se spoznala v Veržeju. Ona že biva v najemniškem stanovanju tukaj v bližini. Zato pozna celo Slivnico, ker se ves čas tam zadržuje. O težavah in problemih se lahko zaupa določenim vzgojiteljem, pravi da ima 2, ki jima lahko resnično zaupa. Za pogovor o osebnih zadevah ne potrebuje nikogar. Preden je prišel v zavod, se je lahko obrnil na socialno delavko. Je pa prepričan, da se bo na ta vzgojitelja lahko obrnil tudi po odhodu iz zavoda.
Meni, da če bi ostal doma, šole ne bi naredil in ostal bi v slabi družbi, ki jo je imel prej. V zavodu ga moti to, da ne poseduje svojih dokumentov in da mu nadzirajo porabo denarja. Želel bi si določenih drugih vzgojiteljev. V prihodnosti razmišlja o programu +2. Zagotovo pa ve, da bi čim prej rad opravil izpit za avto in si avto tudi kupil. Rad bi se vrnil domov, vendar ne, če bo tam tudi njegov oče. Ta opcija verjetno odpade, saj sta oče in mati še vedno skupaj.
Star je 18 let, iz Maribora, obiskuje Gostinsko šolo v Mariboru, 3.letnik. V zavodu biva malo več kot pol leta. V zavodu je zaradi družinskih težav, pretepi z očetom in slabi rezultati v šoli. Oče in mati sta ločena, mati ju je zapustila, ko je imel 2 meseca. Oče ima novo partnerko, s katero imata 2 sinova (njegova polbrata). Z njima se dobro razume, z mačeho niti ne. Oče in nova partnerka se razumeta dobro. Pred dvema mesecema je spoznal svojo mater, po 17 letih. Izvedel je, da ju je mati zapustila zaradi očeta, ker je bil neresen in ker nikoli ni znal obdržati službe. Pravi, da je oče tak še zdaj. Poleg teh težav, je imel tudi težave, ki so ga popeljale na sodišče. Tam je imel sprva odrejen nadzor v šoli, zaradi nespoštovanja pravil pa je sledila institucionalizacija. Samostojnost mu pomeni to, da vse kar počne, počne zase, da si znaš kuhati in podobno. V zavodu lahko dela kar mu paše in pravi, da ni večjega nadzora. Zjutraj vstane, gre v šolo kjer je običajno 8 ur. Po pouku gre po Mariboru in nato se vrne v zavod, kjer se malo pogovorijo, spijejo kakšno kavo nato gre še malo na računalnik in za tem spat. Doma njegovi dnevi potekajo enako kot v zavodu. Izobrazba se mu zdi še kar pomembna, saj si brez nje »nula«. Rad bi odšel delati v tujino. Pravi, da se učenja loti sam, ne potrebuje nadzora in da mu gre. Izhodi so urejeni po dogovoru, poveš kdaj greš in se nato vrneš do ure, katere si se dogovoril. Običajno je to najkasneje do pol 21.30. Če pokličeš, se lahko dogovoriš tudi drugače pravi in on zmeraj pokliče. Če zamujaš več kot 2 uri, razpišejo tiralico. Se mu je enkrat že zgodilo, ker ga ni bilo 3 dni. Doma lahko zapusti dom kadar želi in se tudi vrne kadar želi. Nima navade ponočevati. V prostem času se ukvarja z računalniki in zelo rad kuha. Hodi v šolo za kuharja. V zavodu ga niso za nič navdušili, saj je kuhal rad že od malega in se zaradi tega tudi odločil za poklic kuharja. Ima še kar veliko prijateljev. So iz zavoda iz šole in tudi od prej, čeprav se s temi od doma ne vidi več veliko, saj so odšli bolj vsak po svoje. Ima tudi punco s katero se zelo dobro razume. Par sta že leto in pol. Dobivata se v mestu in se družita tako z njegovimi kot tudi njenimi prijatelji. Punca obiskuje srednjo kemijsko šolo. Zaupa samo svoji punci, z njo se tudi pogovarja o težavah, problemih. Za osebne zadeve pravi, da ne rabi nikogar, saj se o njih ne pogovarja. Pravi, da je bilo njegovo zaupanje že velikokrat izdano in je bil razočaran. V osnovni šoli je o težavah doma zaupal učiteljem in socialni delavki, ti so ga izdali in tako se je situacija doma le še poslabšala. Kljub temu meni, da se bo na določene osebe iz zavoda lahko obrnil tudi po tem, ko ga bo zapustil Nadzora nad osebno higieno ni, saj je to stvar človeka samega. Skuhati zna ogromno zadev, karkoli bi si kdo izmislil pravi. Rad pogleda v recepte in nato mu gre vse. Skuhati zna vse vrste peciva, lazanje, mlince…vse ko je bil majhen se je veliko naučil in se nato odločil, da odide na kuharsko šolo. V zavodu se ni naučil ničesar, saj je prehrana urejena. Je že par krat predlagal, da bi si v zavodu skuhali kaj sami, pa se nikakor ne morejo uskladit. Kuha pa doma, čez vikend. Ima štipendijo in občasno zasluži kaj s priložnostnimi deli (praksa). Denar porablja za cigarete, trenutno tudi izpit za avto in še kaj. Nad njegovim finančnim stanjem ni nadzora, on dobi bančno kartico, ko jo želi in se lahko sam odloči kdaj bo denar dvignil in koliko. V zavodu mu je veliko bolje, kot doma. Ne rabi odgovarjat na ogromno vprašanj, nihče ga ne zasleduje, pravi da mu je v zavodu fajn. Tudi spremenil ne bi ničesar. Če nikoli ne bi prišel v zavod pravi, da ne ve kako bi bilo, lahko bolje, lahko ne. Ne ve tudi, kako bi zvozil šolo, če ne bi bil tukaj in tudi kako bi imel punco. Pravi, da je očetu največji problem njegova punca, da se s tem, da jo ima ni nikoli sprijaznil. Njegovi plani so, do konca šolskega leta še v zavodu, nato pa bo odšel živet k materi. Pri njej pravi, mu bo veliko bolje kot pri očetu. Mati se z dogovorom strinja, saj je sama brez partnerja in ima tudi prostor zanj.
Star je 20 let, iz Maribora, obiskuje Trgovsko šolo v Mariboru. V zavodu biva 3 leta. V zavod je prišel zaradi družinskih težav, nerazumevanje z očetom, alkohol… pred tremi leti je izgubil očeta. Sedaj ima še mater in sestro. Ker sta oba z očetom zlorabljala alkohol, sta se veliko prepirala, oče se je spravljal nanj in na mater in vse to je vplivalo na njegovo šolsko pot. Z mamo se dobro razume. Samostojnost mu pomeni, da je nekdo izšolan ima službo, zna poskrbet sam zase je samoiniciativen. Pravi, da mu velikokrat rečejo da je samoiniciativen, ker ve kaj je treba narediti, brez da mu drugi povejo. Dnevi v zavodu so precej organizirani, nadzor je tak, da ne sme biti pozno zvečer zunaj, ne sme piti alkohola, za čemer mu je hudo. Njegov dan poteka tako, da se zjutraj zbudi, gre v šolo, ko se vrne je kosilo, nato se uleže k počitku, malo pogleda televizijo ali pa gre na računalnik, pač kar je prosto. Potem so učne ure, ki se jih udeležuje, nato večerja, skupinski sestanek, na katerem se dogovorijo o sprotnih zadevah (koliko denarja kdo potrebuje, kdaj se mora kdo zjutraj zbudit…). Po tem gre malo ven in nato je čas za spanje. Čez vikende hodi domov, kjer se veliko ukvarja s športom, teče, kolesari, pozimi borda, poleti vozi downhill, se druži s prijatelji in podobno. Izobrazba se mu zdi pomembna, saj brez nje pravi, ne moreš nič. Po drugi strani pa pravi, da ti tudi izobrazba skoraj nič več ne pomaga. Sam razmišlja, da bi se vpisal še +2, ali pa v vojsko, kar je njegova želja že od malega. Pravi, da ima to po očetu, saj je tudi on služil v vojski. Nadzor nad učenje imajo vzgojitelji, organizirane so učne ure, pri katerih so gojenci deležni učne pomoči prostovoljk. Izhodi so urejeni po dogovoru. Ven se lahko gre po kosilu do začetka učnih ur, ali pa po skupinskem sestanku do 8ih. Če zamujaš ne sledi nobena kazen. Razen če je to več kot 2 uri, nato razpišejo tiralico. Njemu se je to že enkrat zgodilo, ko je bil čez vikend pri prijatelju in se mu v nedeljo ni dalo vrniti v zavod in je še eno noč prespal pri prijatelju, doma pa ga je medtem iskala policija. Ko gre čez vikend domov nima ure, kdaj se mora vrniti domov. Pravi, da zdaj sploh ne konzumira alkohola, saj je vedno z avtom, poleg tega ima novo družbo, ki ne pije, ampak kadi marihuano. On marihuane ne kadi in pravi da je tudi nikoli ne bo. V prostem času se zelo rad ukvarja s športom. Rad teče, kolesari, borda, vozi kolo. Že pred prihodom v zavod je rad tekel in hodil na fitnes, vendar je v času bivanja v zavodu začel kolesarit in bordat. Za to ga je navdušil eden izmed starejših gojencev, ki je zavod že zapustil. Ima veliko prijateljev. Večinoma iz zavoda in šole. S prijatelji od prej je stike prekinil, saj je bil zanje dober vedno le takrat, ko je imel denar. Punce trenutno nima, čeprav jih je imel že več in z vsemi se še zdaj dobro razume. Ima mamo, dedeja, sestro in prijatelje, ki ga nimajo samo zaradi denarja. Zelo poudarja tudi poseben pomen ene izmed vzgojiteljic iz zavoda, ki mu veliko pomeni, Oseba s katero se lahko pogovarja o težavah in problemih je ena izmed vzgojiteljic v zavodu. Z njo se pogovarja tudi o osebnih rečeh. Zelo ji zaupa. Preden je prišel v zavod, se je znašel zmeraj sam, ni imel nikogar takšnega. S sestro si nikoli ni bil tako blizu, poleg tega oni nima veliko časa, saj si išče službo in zraven dela magisterij. Ima tudi dva bratranca, dvojčka, ki sta pravi, tako zelo pametna, da bi lahko učila na fakulteti pa se še vedno šolata. Na omenjeno vzgojiteljico iz zavoda bo lahko vedno računal, tudi ko bo zavod zapustil, saj je ona najboljša v celem zavodu in edina za katero ve, da ga ne bi nikoli pustila na cedilu. Za higieno morajo gojenci poskrbeti sami. Kljub temu pa eni ne. Pravi, da tri četrt zavoda še ni slišalo za tuš in da so pred časom imeli gojenca, ki se je v treh mesecih 2x stuširal. Sam pravi, da se tušira 3x na dan in da ni nobenega problema, saj imajo tukaj na razpolago vse kar potrebujejo za vzdrževanje osebne higiene. Edina stvar, ki jo morajo kupiti je pena za britje. Skuhati si zna sam skoraj vse. Večinoma in pa zelo rad dela hrano z jajci, saj se ukvarja s športom in potrebuje veliko beljakovin. Zna pa pripravljati tudi meso, kot recimo govedino in svinjino in pa zna peči tudi pecivo in raznorazne sladice. Tudi doma rad kuha, čeprav se to le redko zgodi, ker mu mama ne pusti. Točnega razloga zakaj, ne ve. Vso hrano pa je znal v glavnem pripraviti že pred prihodom v zavod. Za hrano je tukaj poskrbljeno. Zajtrk prinese hišnik, hrano iz trgovine, kakšne štručke in kaj podobnega, napravijo si ga sami, kosilo in večerjo pa skuha kuharica. Jedilnik je znan za cel mesec vnaprej. Za vikend jim hrano pripeljejo. Pravi pa, da imajo v 3. skupini kamin in bi si lahko tudi sami kdaj kaj spekli, vendar do tega nikoli ne pride. Ima pokojnino po očetu in štipendijo. Denar porablja za avto (bencin), šport, cigarete, oblačila (1x letno naredi večji nakup)… Zna z denarjem, saj je v enem letu in pol prihranil 1700 eur, s čimer si je plačal izpit za avto in kupil avto. Za to, da je to prihranil, se je 5x na teden odrekel cigaretom in je škatlici kupil le za vikend. Pravi pa, da je nadzor nad denarjem velik, kar se mu zdi upravičeno, saj bi sam denar sicer takoj porabil. Meni, da če ne bi nikoli prišel v zavod, se nebi mogel tako ukvarjati s športom, nebi naredil šole, ker ne bi bilo učnih ur, na katerih jim pri učenju pomagajo prostovoljke in ne bi spoznal toliko novih ljudi. V zavodu mu ni všeč ravnateljica, za katero pravi, da je ženska, ki še sama ne ve kaj bi rada. Želel bi si novo ravnateljico. V prihodnosti planira odhod nazaj domov, čeprav razmišlja tudi o tem, da bi si poiskal svoje stanovanje. Vpisal se bo na borzo in čakal na odgovor iz vojske. Če pa bo obstajala možnost, se bo mogoče vpisal še na +2.
Star je 19 let, iz Maribora, obiskuje TŠC, to je strojna šola in sedaj zaključuje 2.letnik. Razmišlja o vpisu na 3. letni program. Prihaja iz rejniške družine. V zavod je prišel zaradi problemov v rejniški družini, je grdo govoril in ni delal kar bi mogel. Imel je tudi probleme s policijo. Razlaga o dotičnem primeru, ki se je dogodil. Rejnica mu ni dala cigareta, zato se je pričel dreti. Ko je cigaret dobil, mu ni dala vžigalnika. Odšel je ven in se po celi vasi drl, rejnica je zato poklicala policijo. Pred odhodom v zavod, ga je rejnica odpeljala v krizni center. Nekoč se je z rejnico dobro razumel, proti koncu pa so se pričele težave. V rejništvo je odšel, ker mati in oče nista imela pogojev, da bi z bratom živela pri njiju. Z bratom sta živela pri isti rejnici. Biološka mati mu je umrla pred 7 leti, oče pa živi z novo partnerico. Stike goji še z babico, stricem, bratrancem in polsestro. Samostojnost opiše, da je to če ti nekdo nekaj naroči da narediš in ti to znaš narediti. Včasih mu vzgojitelji naročijo kaj naj naredi, včasih pa se tega spomni sam. Njegov dan se priče z napornim bujenjem, saj se zjutraj zelo težko zbudi, nato odide v šolo, včasih je tam cel dan, včasih pa »šprica«. Po šoli odide k novemu skrbniku na kavo in nato se vrne v zavod. Čez vikend odhaja k skrbniku, kjer gleda televizijo, je na računalniku ali pa se dobi z bratom in igrata nogomet. (brat trenutno živi pri očetu) Izobrazba se mu zdi pomembna, saj meni da z osnovno šolo težje dobiš zaposlitev. Sam bi rad šel v šoli še naprej, da bi imel priznano 3-letno. Pri učenju potrebuje nadzor, saj se sam nerad uči. Izhodi so urejeni po dogovoru. Če odideš v mesto (Maribor), moraš povedati kam greš in do kdaj se boš vrnil. Če se ne vrneš ob dogovorjenem času, razpišejo tiralico in te išče policija. Sam te izkušnje še nima in si želi da bi tako tudi ostalo. Ko je čez vikend pri skrbniku imata tudi dogovore, katerih se drži. Pove mu kam gre in do kdaj se bo vrnil. V prostem času rad igra nogomet, se ukvarja z računalnikom, gleda televizijo ali teče. Počasi se mu bodo začele tudi gasilske vaje. Je član prostovoljnega gasilskega društva Maribor – mesto. Tudi ko je živel pri rejnikih je bil član prostovoljnega gasilskega društva, le da v drugem okraju. V zavodu se občasno udeleži likovne delavnice, ki jo vodi ena izmed vzgojiteljic. Do sedaj je tam že izdeloval »ženske iz koruze« in barval steklenice. Sedaj pa jih čaka barvanje jajc. Od prej prijateljev skoraj več nima, saj se tam več nič ne zadržuje. Z določenimi vzdržuje stike preko socialnih omrežij, recimo Facebook. Iz zavoda pravi, da prijateljuje z vsemi, ima tudi prijatelje iz šole in znance od skrbnika. Punce nima, si jo pa želi. Po pomoč in napotke se lahko obrne na skrbnika, ki mu tudi zelo zaupa in prav tako na vzgojitelje iz zavoda. Za osebne pogovore ne potrebuje nikogar, saj se o tem ne pogovarja. Včasih takšnih ljudi v življenju ni imel, pogovarjal se je lahko le z rejnikom in rejnico. Ko pa bo zavod zapustil meni, da se bo še vedno lahko obrnil na ljudi od tukaj. V zavodu nadzor nad higieno je, čeprav ga on ne potrebuje, pravi pa, da nekateri ga. za osebno higieno je skrbel že pred prihodom v zavod.
Meni, da je v zavodu bolje kot na ulici. Spoznal je tudi veliko novih prijateljev in vzgojiteljev. Prav tako ne bi naredil šole, če ne bi bil v zavodu. Rad bi imel punco in veliko denarja. Drugače pa pravi, da odkar je v zavodu redno hodi v šolo ima štipendijo, ki je prej ni imel, poleg tega mu denar vzdrži za cel mesec, ker z njim upravljajo v zavodu. V tem, da je v zavodu vidi same pozitivne zadeve. Njegov plan je narediti 3-letno šolo, medtem varčevati denar in delati izpit za avto. Po odhodu iz zavoda bo odšel k skrbniku, sproti pa si bo iskal stanovanje in službo.
|