Podatki o diplomski nalogi

5SKLEPI

Glede na dobljene rezultate raziskave lahko sklenem naslednje:

• 
  Najpogostejši razlogi, ki so mladostnike pripeljali v okvir institucionalne oskrbe, so družinske težave in slaba družba, s katero so bili povezani razni delikti.
  
• 
  Mladostnikom samostojnost najpogosteje pomeni, da si posameznik zna kuhati, čistiti in prati.
  
• 
  Izobrazba se mladostnikom zdi pomembna, vsi so se ali pa se še šolajo. Pri izpolnjevanju šolskih obveznosti potrebujejo pomoč ali spodbudo.
  
• 
  V zavodu mladostniki z vzgojitelji sklepajo dogovore o izhodih, čeprav so le-ti dokaj omejeni. Sankcij pri kršitvah teh dogovorov ni. V primeru zamude, daljše od dveh ur, se razpiše tiralica, s katero se fantje redno srečujejo.
  
• 
  Mladostniki, ki se med vikendi vračajo domov, tam nimajo nobenih meja in omejitev pri izhodih.
  
• 
  V prostem času se mladostniki najraje ukvarjajo s športom. Najpogosteje je to nogomet, kolesarjenje in tek. Igrajo pa tudi košarko. Prostočasne aktivnosti, ki jih počnejo in niso povezane s športom, so poslušanje glasbe, ukvarjanje z računalnikom in gledanje televizije.
  
• 
  Mladostniki se v času bivanja v zavodu niso začeli ukvarjati z ničemer novim. Prav tako se v zavodu ne trudijo najbolj, da bi jih k čemu spodbudili.
  
• 
  Socialna mreža mladostnikov je na prijateljskem področju razvejana, saj imajo prijatelje v zavodu, šoli, matičnem okolju in še drugje, kar se pa tiče sorodnikov in ožje družine, je le-ta dokaj skopa.
  
• 
  Mladostniki imajo v življenju osebo, ki ji lahko zaupajo in na katero se lahko zanesejo sedaj ter se bodo nanjo lahko tudi v prihodnosti.
  
• 
  Pogovori o osebnih tematikah se mladostnikom ne zdijo pomembni. Osebe, s katero bi delili osebne stvari, nimajo in je ne potrebujejo.
  
• 
  Osebna higiena v zavodu ni nadzorovana. Mladostniki jo izvajajo redno in so jo tudi pred prihodom v zavod. Osebna higiena je stvar vsakega posameznika.
  
• 
  Prehrana v zavodu je organizirana in mladostnikom ne dopušča nobene samostojnosti. Kljub temu si mladostniki sami znajo pripraviti veliko. Vse, kar so se glede kuhanja naučili, so se naučili izven zavoda.
  
• 
  Mladostniki v zavodu ne morejo sami upravljati in prosto razpolagati s svojem denarjem.
  
• 
  Z denarjem ravnajo precej neodgovorno.
  
• 
  V zavodu jim ni všeč, da jim odvzamejo osebne dokumente, niso jim všeč določeni vzgojitelji in ravnateljica.
  
• 
  Bivanje v zavodu jim je omogočilo, da uspešno opravljajo šolanje in da so distancirani od vsakodnevnih zlorab, ki so jih doživljali doma.
  
• 
  Mladostniki imajo zastavljene različne cilje za prihodnost. Želijo si dokončati trenutno šolanje, nekateri nadaljevati šolanje, zapustiti zavod, poiskati službo, oditi na delo v tujino, se priključiti vojski, prijaviti se na zavod za zaposlovanje, poiskati svoje stanovanje in se osamosvojiti.
  

6PREDLOGI

Predloge bom navajala v dveh sklopih. V prvem se bom osredotočila na tiste, ki bi jih sporočila instituciji, v drugem sklopu pa na predloge svojem empiričnem delu.

Predlogi instituciji:

• 
  da bi v tednu uvedli za začetek vsaj en dan, ko bi mladostniki kuhali s pomočjo vzgojiteljev ali prostovoljcev;
  
• 
  da bi organizirali vikende treninga socialnih veščin;
  
• 
  da bi v popoldanskem času mladostniki imeli na izbiro več bolj kreativnih prostočasnih dejavnosti, s katerimi bi bolj kvalitetno preživljali svoj prosti čas;
  
• 
  da bi za zaposlene organizirali supervizijo, s pomočjo katere bi morda lahko izboljšali delovne odnose in s tem tudi celotno klimo zavoda;
  
• 
  da bi jedilnike sestavljali po dogovoru z mladostniki in ne, da so jim ti le podani kot nekaj absolutnega, pri čemer sami nimajo možnosti izraziti svojega mnenja;
  
• 
  da bi poskušali v proces pomoči vključiti tudi starše ali skrbnike, krepili socialno mrežo in tako omogočili boljše pogoje za mladostnikovo vključitev nazaj v matično okolje.
  
• 
  da bi uvedli program pomoči mladostniku po odhodu iz zavoda.
  

Predlogi lastnemu raziskovalnemu delu:

Če bi se raziskovanja lotila še enkrat, bi se z mladostniki poskušala dogovoriti za večkratna individualna srečanja, saj menim, da so se mi po tem intervjuju komaj prav odprli in mi začeli zaupati. Menim, da bi lahko tako nalogo še bolj poglobila in še razširila svoja raziskovalna vprašanja in s tem tudi pridobljene ugotovitve. Po opravljenih vseh intervjujih sem namreč začela razmišljati o še drugih tematikah, ki bi me utegnile zanimati in bi moje delo napravile bolj reprezentativno. V raziskovanje bi poskušala vključiti tudi nekatere posameznike, ki so zavod že zapustili. Zanimalo bi me, koliko je zavod dejansko vplival in jim pomagal na poti k njihovi samostojnosti. V nadaljevanju bi me zanimala tudi primerjava med mladostniki različnih vzgojnih zavodov po Sloveniji. Kljub vsemu menim, da sem delo, ki sem si ga zadala, zaključila v skladu s svojimi pričakovanji. Vsi podani predlogi pa me morda kdaj v prihodnosti popeljejo tudi v kakšno bolj poglobljeno raziskovanje dotične tematike in iskanje njenih izboljšav.

7LITERATURA IN VIRI

1. 
   Berlič, G. (1996): Zavod. Ptuj: Oko
   
2. 
   Ciperle, J., dr. Skalar, V. (1987): Vzgojni zavodi. Ljubljana: Slovenski šolski muzej
   
3. 
   Cowley, S.(prevedla Dora Mali),(uredila Dragica Pušnik) (2005): Kako krotiti mularijo. Ljubljana: Modrijan
   
4. 
   Čačinovič Vogrinčič, G. (1992): Psihodinamski procesi v družinski skupini. Prispevek k razvidnosti družinske skupine. Ljubljana: Advance
   
5. 
   Čačinovič Vogrinčič, G. (1998): Psihologija družine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
   
6. 
   Čačinovič Vogrinčič, G. (2000): Socialno delo z otroki in mladoletniki: med pomočjo in prisilo. V: Šelih, A. (ur.), Prestopniško in odklonsko vedenje mladih. Ljubljana: Bonex
   
7. 
   Čačinovič Vogrinčič, G. (2006): Socialno delo z družino. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani
   
8. 
   Čonč, M. (1986): Obravnavanje odklonskih otrok in mladoletnikov v socialnem skrbstvu v : Gradiva seminarja-o obravnavanju odklonskih pojavov otrok in mladostnikov v zvezi s šolo. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
   
9. 
   Danko, A. (1998): Živeti samostojno? Nič lažjega, nič težjega! – študijski krožek na temo neodvisno in samostojno življenje invalidov. Ljubljana: SONČEK – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije
   
10. 
    Dekleva, B. (1993): Prikaz Wolfensbergerjevega razumevanja in vprašalnika normalizacije v Dekleva, B. (ur.): Življenje v zavodu in potrebe otrok-normalizacija. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani
    
11. 
    Dekleva, B. (1993): Srečanje s pojmom normalizacija v Dekleva, B. (ur.): Življenje v zavodu in potrebe otrok-normalizacija. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani
    
12. 
    Durkheim, E. (2009): Knjižna zbirka Temeljna dela. Vzgoja in sociologija. Ljubljana: Krtina.
    
13. 
    Erzar, T. (2007): Duševne motnje-psihopatologija v zakonski in družinski terapiji. Celje:Celjska Mohorjeva družba
    
14. 
    Flaker, V., Mali, J., Kodele, T., Grebenc, V., Škerjanc, J., Urek, M. (2008): Dolgotrajna oskrba: očrt potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani
    
15. 
    Kobolt, A. (1993): Udeleženci v institucionalni vzgoji – povezovanje in razdvajanje v Dekleva, B. (ur.): Življenje v zavodu in potrebe otrok-normalizacija. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani
    
16. 
    Krajnčan, M., Miklavžin, P. (2010): Zdravje mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje
    
17. 
    Kristančič, A. (2002): Socializacija agresije. Ljubljana: Združenje svetovalnih delavcev Slovenije in ZPMS
    
18. 
    Kroflič, R. (1997): Med poslušnostjo in odgovornostjo. Procesno-razvojni model moralne vzgoje. Ljubljana: Vija.
    
19. 
    Kuzmanovič Korva, D. (2012): Kaljenje. Bilten skupnosti CSD Slovenije – Rejništvo. Št.11. Ljubljana: Skupnost CSD Slovenije.
    
20. 
    Meško, G. (1997): Družinske vezi na zatožni klop: o kriminalnem življenjskem stilu in o moči in nemoči obravnavanja kriminalnih prestopnikov. Ljubljana: Educy
    
21. 
    Mešl, N. (2008): Razvijanje in uporaba znanja v socialnem delu z družino – procesi soustvarjanja teoretskega znanja v praksi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo
    
22. 
    Metljak, U., Kobolt, A., Potočnik, Š., (2010): Narava čustvenih, vedenjskih in socialnih težav se izmika definicijam. (v ur.)Kobolt, A.: Izstopajoče vedenje in pedagoški odzivi. Ljubljana: Pedagoška fakulteta
    
23. 
    Mikuš Kos, A., (1999): Različnim otrokom enake možnosti. Zveza prijateljev mladine Slovenije
    
24. 
    Pšunder, M. (1992): Dijaški dom, mladostnik, odklonskost. Ljubljana: Karton
    
25. 
    Rener, T., Sedmak, M., Švab, A., Urek, M. (2006): Družine in družinsko življenje v Sloveniji. Koper: Annales
    
26. 
    Saksida, M. (2008): Delo z mladimi v mladinskem centru v Kobolt, A.(ur.): Učenje na odru življenja-Projektno delo z ranljivimi skupinami mladih. Ljubljana: Pedagoška fakulteta
    
27. 
    Skalar, V. (2000): Vzgojni zavodi v funkciji preprečevanja delinkvenstnosti in disocialnosti pri otrocih in mladostnikih. V: Šelih, A. (ur.), Prestopniško in odklonsko vedenje mladih. Ljubljana: Bonex
    
28. 
    Skalar, V. (1987): Izvori prestopniškega vedenja pri otrocih in mladostnikih v več avtorjev: Vedenjske motnje mladostnikov v sodobnem času, Družina in vzgoja št. 6. Ljubljana:
    
29. 
    Skalar, V. (1993): Nekatere dileme v zvezi s problemom normalizacije vzgojnih zavodov v Dekleva, B. (ur.): Življenje v zavodu in potrebe otrok-normalizacija. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani
    
30. 
    Skalar, V. (2004): Socialna integracija otrok z vedenjskimi in čustvenimi težavami v osnovni šoli v Meško, G. dr.: Preprečevanje kriminalitete – teorija, praksa in dileme. Ljubljana: Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
    
31. 
    Šeparovič, Z. (1981): Kriminologija i socialna patologija. Zagreb:
    
32. 
    Tomori, M. (1994): Knjiga o družini. Ljubljana: EWO
    
33. 
    Tomori, M., Stiković, S., Stergar, E., Pinter, B., Rus-Makovec, M. (1998): Dejavniki tveganja pri slovenskih srednješolcih. Ljubljana: Planprint
    
34. 
    Ule, M., Kuhar, M. (2003): Psihologija vsakdanjega življenja:Mladi, družina, starševstvo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede
    
35. 
    Zgonc, Š., Smrdu, M. (2004): Individualno načrtovanje za samostojno življenje. Ljubljana: ŠENT- Slovensko združenje za duševno zdravje
    
36. 
    Žmuc-Tomori, M. (1983): Pot k odraslosti. Ljubljana: Cankarjeva založba
    

Spletni viri:

37. http://www.karmaplus.net/content/view/35/2/ (13.3.2012)

38. 
    http://www.vzgojni-zavod-slivnica.si/index.php?option=com_content&view=article&id=47&Itemid=27 (15.3.2012)
    
39. 
    http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200054&stevilka=2496 (3.4.2012)
    
40. 
    http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/3084/Vedenjske-ali-%C4%8Dustvene-motnje (7.4.2012)
    
41. 
    http://sl.wikipedia.org/wiki/Stigmatizacija (9.5.2012)