Podatki o diplomski nalogi

2EKSPERIMENTALNI DEL

2.1Problem

Vsak odrasel človek je v svojem življenju šel skozi fazo mladostništva. To je razvojno obdobje, ki pride med otroštvom in odraslostjo. Začne se z vstopom v puberteto in konča z vstopom v odraslost. Puberteta oziroma adolescenca pa je v splošnem znana kot eno težjih obdobij človekovega življenja, saj v njem človek dozoreva in se oblikuje v človeka, kakršen naj bi postal. Težko je reči, kdaj je nekdo zares odrasel, vendar se v splošnem to trdi takrat, ko je nekdo sposoben samostojno preživeti in poskrbeti za reprodukcijo vrste. Reprodukcija vrste ne predstavlja težav nikomur, to vendar počnejo že mladostniki, a samostojno preživeti in obenem poskrbeti za svoj naraščaj, družino, to pa je nekaj, za kar je treba sprva odrasti.

V tretjem letniku svojega študija sem se odločila izbrati smer mladi. Pri svojih 24 letih je to obdobje, ki sem ga že dala skozi in še ni tako daleč nazaj, da se ga ne bi živo spominjala. Bilo je težko, ne le zame, ampak tudi za vse moje bližnje, tega se zdaj zavedam. Ugotovila sem, da so mi kot uporabniki najbližje mladi, saj sem pred kratkim bila v njihovi koži in jih lahko najbolje razumem, sem do njih najbolj empatična.

V četrtem letniku smo se v sklopu predmeta institucionalne obravnave mladih odpravili na ekskurzije po vzgojnih zavodih po Sloveniji. Takrat se mi je v spomin najbolj vtisnil Vzgojni zavod Slivnica. Ne vem, zakaj, morda zato, ker sem iz Maribora in mi je najbližje, ali pa zato, ker so se mi zaposleni zdeli tako zelo razumljivi in empatični do svojih varovancev. V glavnem, takrat sem ugotovila, da bi si želela področje vzgojnih zavodov in mladostnikov v institucionalni oskrbi bolje spoznati. Zato sem se odločila, da bom svoje diplomsko delo opravljala v tej smeri. In ko sem, razmišljala kako zelo blizu se čutim tem varovancem zavoda, kako zelo jih lahko razumem, takrat sem začela razmišljati, da sem tudi sama nekoč bila uporna najstnica, ki se ji je zdelo, da je nihče na tem svetu ne razume, da sem od vseh bolj pametna in da sama najbolj vem, kaj je prav. Zdaj seveda vem, da kot najstnik vse to misliš, v resnici pa seveda ni res. Sama sem imela izredno srečo, živela sem v ljubečem okolju s starši, prijatelji in sorodniki, ki so me imeli radi in so me podpirali ter mi pomagali v tem, zame zelo težkem obdobju. Zavedam pa se, da vsi take sreče nimajo. Ob sebi nimajo ljudi, ki bi jim lahko pomagali razviti se v samostojne odrasle.

Zato sem se odločila podrobneje raziskati varovance Vzgojnega zavoda Slivnica. Zanima me, kaj sploh samostojnost njim pomeni in kaj v zavodu delajo, da jih na samostojno življenje pripravljajo. Zanimal me bo le vidik varovancev, torej njihov lasten pogled na učinkovito pripravljanje na vstop v svet odraslih. Z raziskavo pa bi želela zaposlenim v vzgojnem zavodu Slivnica pomagati načrtovati oziroma izboljšati pristope, kako mladostnike čim bolje pripraviti na vstop v življenje izven zavoda, samostojno in odgovorno življenje odrasle osebe.

2.2Metodologija

2.2.1Vrsta raziskave, model raziskave in spremenljivke

Raziskava je empirična, saj sem s pomočjo intervjujev oziroma s spraševanjem zbirala novo gradivo za obdelavo. Hkrati pa je raziskava tudi kvalitativna, ker so zapisi intervjujev obdelani po načelih in postopku kvalitativne analize. Obenem pa bi svojo raziskavo ocenila tudi kot eksplorativno, saj z raziskovanjem spoznavam neko novo področje problematike.

Problematiko sem razdelila na posamezne teme, po katerih bom raziskovala problem, in te so sledeče:

• 
  organizacija vsakdana,
  
• 
  šola,
  
• 
  zavod,
  
• 
  socialna mreža,
  
• 
  prosti čas,
  
• 
  skrb zase,
  
• 
  potrebe in želje.
  

2.2.2Merski instrumenti in viri podatkov

Podatke za raziskavo sem zbirala s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, pri čemer sem si pomagala s smernicami za intervju. Opravila sem individualne intervjuje s 6 fanti, ki trenutno bivajo v zavodu Slivnica. Vprašanja so bila prilagojena temam, ki so me zanimale, in sem jih določila pred intervjuji. Glede na potek intervjuja sem vprašanja za vsakega izmed intervjuvancem po potrebi prilagajala.

2.2.3Populacija in vzorčenje (subjekti)

Populacijo predstavljajo vsi mladoletniki, ki trenutno (v času moje raziskave) bivajo v Vzgojnem zavodu Slivnica.

Vzorec je sestavljen iz 6 fantov, ki trenutno bivajo v vzgojnem zavodu Slivnica. Je neslučajnostni, saj vsi mladoletniki niso imeli enakih možnosti za sodelovanje v raziskavi, ter priročen, saj so bili dotični mladoletniki izbrani na podlagi mnenja in priporočila socialne delavke iz zavoda, takšni, ki so se po njenem mnenju zdeli najbolj odprti za tako vrsto intervjujev.

2.2.4Zbiranje podatkov

Podatke sem zbirala v času 28. 3. 2012 do 5. 4. 2012. Pred začetkom izvajanja intervjujev sem morala od svoje mentorice na fakulteti pridobiti potrdilo in ga oddati zavodu, tam pa sem morala podati pismeno izjavo o varovanju osebnih podatkov.

Vsi intervjuji so potekali v prostorih zavoda Slivnica. Za termine smo se z mladostniki in njihovimi vzgojitelji dogovorili vnaprej. Ob dogovorjenem času sva se z vsakim izmed mladostnikov umaknila v nek zaseben prostor v okolju zavoda. Z večino je to bilo kar v zbornici, z enim izmed mladostnikov pa sva odšla preko sosednjega travnika, kjer je manjše igrišče za nogomet in se ustalila na tribunah, namenjenim gledalcem. Mladostnikom sem dala možnost, da si prostor izberejo sami, in sicer naj bo tam, kjer se počutijo najbolj sproščeno in varno.

Intervjuji so nato potekali tako, da sem jaz postavljala vprašanja oziroma opisovala posamezno temo, na katero sem želela dobiti odgovore s strani mladostnika, mladostnik pa je nanje odgovarjal. V primeru, da mladostnik vprašanja ni najbolje razumel ali pa da je njegov odgovor bil nerazumljiv ali preveč skop, sem po potrebi postavljala podvprašanja ali pa sem poskušala dotično temo malo bolj konkretno opisati, da bi mladostnik uvidel, kaj je tisto, kar me zanima.

Vse mladostnikove odgovore in komentarje sem si poskušala sproti, čim bolj točno in natančno zapisovati z mladostnikovimi besedami. To pomeni, poskušala sem ujeti izvirnost in spontanost njihovih odgovorov z vsemi pogovornimi in narečnimi izrazi.

2.2.5Obdelava in analiza podatkov

Podatke sem obdelala ročno po teoretičnem postopku kvalitativne analize, pri tem pa sem si pomagala z računalniškim programom Microsoft Word.

Sprva sem pred začetkom obdelovanja podatkov zaradi boljše preglednosti in urejenosti ter lažje kasnejše organizacije celotne zapiske intervjujev prepisala v računalniško obliko zapisov. Nato sem začela s parafraziranjem besedil. Relevantne izjave sem si podčrtala in tako dobila enote kodiranja. Te sem nato uredila v tabele, kjer sem jih zapisala eno pod drugo in jih oštevilčila. Za tem sem se lotila faze odprtega kodiranja, pri čemer sem vsaki izjavi pripisala določen pojem oziroma besedno zvezo, ki jo krajše in vsebinsko opisuje. Izjave, ki so si bile podobne, so tako dobile enak pojem. Vse pojme, ki so se po vsebini in smiselnosti povezovali, sem nato združila v kategorije.