Dr. Bogomir Novak oris razsežnosti simbolnih reprezentacije kot izvorov znanja in verovanja
Yüklə 1,95 Mb.
|
Sklepni del Ker umetnost nima enoznačne definicije, vsakokrat dobimo drugačen odgovor na vprašanje, čemu služi umetnost ponujaj se še odgovori: avtorjevi težnji po pozornosti, ploskanju in slavi, črpanju davkoplačevalskega denarja, vsesplošnemu medsebojnemu pranju možganov, da je drugačno bivanje sicer možno, a zaradi človeške narave neizvedljivo? … Usmerjanje razvoja umetnosti je nehvaležen posel, ker se je umetnost doslej utemeljevala kot izjema od pravila s kreiranjem novih pravil, ki so jih njihovi nasledniki zopet kršili. Zato tu ne razpravljamo o tem, po katerih pravilih naj bi se umetniški stili ravnali, ampak razpravljamo o njihovi relevantnosti za družbeni kontekst. Umetnost zaradi umetnosti je lahko še kako produktivna ali pa sploh ne glede na presojevalčev ars interpretandi, ki zadeva ars vivendi. Kakor skrb za drugega razumemo, tako jo tudi živimo. V okviru kulta osebnosti kot kulta brezbrižnosti za ljudska življenja nastaja vedno hujša kriza. Umetnosti, ki to podpira, ne gre za socialne vsebine. Glede na dosedanje izkušnje je dekadentna umetnost zaradi izgubljanja upanja že napovedo vanje vojnega stanja. Zato so dekadentne igre nevarne. Današnji umetniki nam večinoma slikajo svet brez presežnosti, brez posebnosti, smisla.
Strukturna podobnost takšne postmoderne v gledališču in drugih zvrsteh umetnosti kaže na to, da dobe ekstremov nismo preživeli in da je tragičnost eksistence osnovna konstanta, ki je ne kaže pozabiti zaradi prikrivanja resnice. Kaže se v različnih občutjih izgubljenosti, izkoreninje nosti, tesnobe, depresije, izsiljevanja prioritet, mask, ponorelosti, blodnosti, neizogibnih zmot in že omenjenih obupavanjih. Če umetnik ali umetnica pripisuje burke komurkoli, se v principu izenačuje z manirami vodite ljev ekstremne muslimanske države, ki v imenu ortodoksnega muslimanstva izničujejo vse drugačne tradicionalne in sodobne kulturne dosežke. Kulturna nivelizacija je že sovražno dejanje in vojno stanje že zato, ker relativistično zagovarjanje vsega in ničesar vodi v mono polno poudarjanje enega samega modela razmišljanja in delovanja. Totalitarna zloraba umetnosti je dobro znana že v 20. stoletju. Pomeni konec elitne umetnosti v banalizaciji zla (H. Arendt). Vprašanje je, kako naj človek razvije svojo presežno človečnost in dobroto, če k temu ni spod bujen in ne dobiva podpore. Čeprav je že dovolj dokazov za ugotovitev, da se zlo na ne-umet niški, grd, zločinski način manifestira že samo, je samozaslepljevanje senc v svetu še prevladu joče. Človek potrebuje (umetnostno) vzgojo, da ni slabši kot žival, sicer zimske klice individualno dobrega ne vzklijejo za dobro vseh. Agonija nesmisla obupavanja ni že sam po sebi začetek prebujanja smisla, ker ta proizvodnja smisla izhaja iz drugega vira kot reprodukcija nesmisla. Odkar je kulturna umetnost le kulturna industrija (Adorno), služi mentaliteti grdega in ne več lepega in harmoničnega sveta, ki ga zaradi atmosfere resentimenta, apatije, nihilizma, ne mara več izboljševati in olepševati. Umetnik-umetnica sta glasnika resnice časa. Zato je teza o umet nosti kot odrazu ali ogledalu razmer nezadostna. Ni dovolj, da se vračamo k realizmu in natu ralizmu in k dekadentnemu vzdušju na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Zaradi vedno bolj groze če nekrofilije v svetu, je etični imperativ umetnika in umetnice iskanje dobrega v sleherniku. Drugače povedano: zla ne opravičuje nobena umetniška forma. Videti je, da lahko provizorično razlikujemo umetniška dela, ki na nekaj neustreznega le opozarjajo in nas od tega odvračajo in tista, ki nas k nečemu boljšemu kot še dosegljivemu navajajokličejo, vodijo. Podobno naša dejanja vodijo motivi stran od nečesa in motivi k nečemu. Moralni imperativ je, da ne vztrajamo pri slabih dejanjih in umetninah, ki jih prikazujejo. Zakaj vztrajati pri zgolj površinski produkciji in distribuciji umetnosti. Za umetnost so sodobni trendi trivializacije, komercializacije, ekonomizacije, relativizacije, instrumentalizacije,… oblike agonije smisla, izguba duše presežnosti posamičnika in evrop skega duha. Pri eksperimentiranju z življenjem drugače ni nujno bolje. Zato ima detradicionalizacija slabe učinke tudi v umetnosti. Če razumemo umetnost kot umetnost življenja, potem bi moral tako priznan umetnik kot amater najprej v slabem iskati dobro, v plevelu zrna, v grdem lepo po Jezusovem nauku, ne glejte dol, kaj je narobe in kaj preti, ampak naprej in navzgor. Štaudoharjeva (2015) skozi anomalije današnjega časa išče in spodbuja dobro v človeku. Nje ne analize dela, sreče, delovanja možganov, ljubezni so nagovori za boljši jutri s tem ko širi optimizem. Podobno tudi Stanislava Chrobat Repar omenja, da bi bilo treba razvijati tisto, kar je doslej premalo, to pa je kakovost umetniških del. Ni vseeno, ali se umetnik in umetnica postavljata na stran brezbrižnosti ali pogumnega angažiranja za boljši svet. Skupaj s predstavo umetnosti so se skoraj samoumevno uporabljale sintagme vzvišeno, lepo, smisel, duh. »Navadni« človek je od umetnika pričakoval globlje in višje uvide, vrhunske momente v svojem življenju. In ta pričakovanja so bila največkrat izpolnjena. Vladal je nek, sicer ne za vedno zacementirani konsenz, znotraj katerega so se ves čas dogajali premiki, a neke stalnice so bile nevprašljive. Umetnost je bila nekakšen vrh človeške dejavnosti: to se je od nje pričakovalo in to je tudi ponujala. Podobno je Heideggerjevemu vprašanju v eseju »Čemu pesniki«.
Nekateri govorijo o puerilizaciji – pootročenju kulture. Nezrel človek se pojavlja v nezreli kul turi, v kateri vse dela preveč poudarjeno npr. podtikanje zlih namenov, nestrpnost, dovzetnost za iluzije. Strah jo je lastne kritične refleksije, prevladuje potreba po banalnem razvedrilu, nihanja od apatije do ekscesov. Absurdno nasilje se ritualizira. Postaja disfunkcionalna funk cija, ki ne ve, kaj hoče. To je izguba teleološkosti. V vzponu je nevroznanost o možganih z namenom, da bi s človekom po vojaško manipulirali. Z duhom se izgublja tudi duša, ki je bila v antiki izvor gibanja, živosti in smisla. Zato ni nenavadno, da ne znamo več brati simbolov. V predstavljenih simbolnih reprezentacijah skušamo reševati to, kar 'drvi navzdol' z iskanjem drobcev smisla. Poučno za naš problem je mnenje je mnenje G. Ballarja. »Mislim, da nič ne zastari hitreje od znanstvene fantastike. Nič ne zastari hitreje od imaginarne prihodnosti. Pridobi patino arhaič nosti, še preden roman spraviš v ovojnico, da bi ga poslal k založniku.« Določeni anahroniz mi vseeno vztrajajo – kakor tele gram, seks, gon smrti in avtomobili. Gibson je pravzaprav le sledil gesti predhodnika J. G. Ballarda, ki je v uvodu k romanu Trk (uvodu, napisanem več kot 20 let kasneje) zapisal: »ravnotežje med domišljijo in resničnostjo [se je] v zadnjih desetletjih občutno spremenilo. Njuni vlogi se vse bolj menjavata.
- Boyd Brian (2016). O izvoru zgodbe. Evolucija, mišljenje in fikcija. Ljubljana, FF. - Capus (2015). Švindler, špijonka in človek z bombo. Ljubljana. - Chrobakova Repar Stanislava (2015). Agonija smisla. Ljubljana, KUD Apokalipsa. - Chrobáková Repar Stanislava (et al., 2013). Slovenka na kvadrat : razglednice iz Slovenije, [Slovaške : 2001-2010. [spremna beseda Katja Mihurko-Poniž, Katarína Bednárová in Pavla Frýdlová ; likovno gradivo Mestni muzej Idrija]. 2., dopolnjena izd. Ljubljana : KUD Apokalipsa. - Čolović, Ivan (2015). Teror balkanske kulture : razprave o politični antropologiji 2. Ljubljana, Filozofska fakulteta. - De Man, Paul (1979). Allegories of reading : figural language in Rousseau, Nietzsche, Rilke, and Proust. New Haven ; London : Yale University Press. - Goethe, Johann, Wolfgang (2015). Faust. Ljubljana, Drama 2015/16. - Heidegger Martin (2015). O umetnosti. Ljubljana, Apokalipsa. - Kofman, Sarah (2011). Melanholija umetnosti. Ljubljana, Hyperion. -Kreft, Lev (2015). Estetikov atelje. Ljubljana, FF. - Makarovič, Svetlana (2015). V tem mrazu. Ljubljana, Beletrina. -Muhovič, Jožef (2007). Umetnost in izobraževanje za življenje med realnim in virtualnim. Etuda iz pedagoške futurologije. Sodobna pedagogika, l. 2007, št. 3, str. 48–65 - Novak, Bogdan (2006). Pasja grofica, Napoleonova resnična ljubezen. Ljubljana -Prosenc Stearns Nataša (2016). Plazilci. Video instalacija. Razstavišče Monfort, Portorož, Obalne galerije. -Škulj, Jola (1995). Modernizem in modernost. Primerjalna književnost, 1995, letnik 18, številka 2. - Senegačnik, Brane (2014). Tišine [spremna beseda Igor Grdina]. Celje : Celjska Mohorjeva družba. - Tadić Branko (ured., 2012) Encyclopedia of Chess Combinations. Chess Informant. - Uršič, Marko (Cankarjev dom, 2013/14). Tri predavanja o sencah. - Uršič, Marko (2015). Štirje letni časi. Zima. O sencah. Ljubljana, CZ. - Štaudohar, Irena (2015). Magija za realiste. Ljubljana : Beletrina. - Zorko, Lučka (2013): Božji delec. Maribor: Zavod Droplja. - Zupančič, Matjaž (2011). Padec Evrope. Ljubljana, Drama 2011/2012 Vir - Bucik, N., Požar-Matijašič, N. in Pirc, V. (ur.). (2011): Kulturno umetnostna vzgoja : priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.kulturnibazar.si/kulturna-vzgoja-gradiva/nacionalna-inmednarodna-konferenca. - Krajnc., Maja; Bucik, Nataša in Požar Matijašič, Nada (ured., 2016). Skozi umetnost o zdravju: priročnik izbranih kulturnih vsebin. Ljubljana: Društvo za širjenje filmske kulture Kino!. (Elektronska knjiga na spletnih straneh http://www.kulturnibazar.si/kulturna-vzgoja-gradiva/ 1 Več o tem glej Pogovor o wikipediji: Wiki Projekt Prizma. Spletne stran (27. 7. 2008): http://webcache. googleusercontent.com/search?q=cache:PbKuhB7VKUwJ:sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor_o_Wikipediji:WikiProjekt_Prizma+wiki+projekt+prizma&cd=2&hl=sl&ct=clnk&gl=si . 2 Več o imaginaciji glej spletne strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Imagination. O filozofskem pojmu logosa pa glej wikipedia spletne strani http://sl.wikipedia.org/wiki/Logos. (5. 10. 2010) 3 Več o tem glej VI. poglavje »Kako posamezniki soustvarjamo socialno realnost?« v monografiji Novak, B. NLP med treniranjem in psihoterapijo, str. 67-85. 4 Več o pojmu fantasia katalepsis glej spletne strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Katalepsis - cite_note-0 in http://en.wikipedia.org/ wiki/Katalepsis. 5 Več o tem glej Novak, B. Človekovo simbolno učenje o podobi sveta. I. poglavje: Nekatere antropološke razsežnosti simbolnega človeka, str. 4-48. 6 Več o tem glej - Novak, B. Antropološko vprašanje duhovne evolucije. V: NLP mojstri. [Skupina mojstrov nevrolingvistič nega programčiranja], 2002-, 8 str. https://mail.google.com/mail/?ui=2&view= bsp&ver=1 qygpcgurkovy. [COBISS.SI-ID 1872215] 7 Koinonia je transkripcija starogrškega izraza κοινωνία, ki pomeni skupnost z intimno participacijo. Izraz uporabljata Stara in Nova zaveza. V Novi pomeni lomljenje kruha pri darovanju in identifikacijo pri evharistiji. 8 Tak čut je pokazal Jaspers (1983) v knjigi Ursprung und Ziel der Geschichte, Wezsaecker v: Die Garten des Menschen in nekateri drugi veleumi. Pogosto pa manjka politikom. 9 http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:claY2or7G2UJ: www.laserplus.si/igre/ zofija/prispevki2.html+%C5%A1imenc+o+domi%C5%A1ljiji&cd=2&hl=sl&ct=clnk&gl=si 10 Znano je stališče, da ni toliko pomembno le izkustvo, kolikor je pomemben odziv nanj, njegova interpretacija in osmišljanje. 11 Glej spletno stran: http://www.sinapsa.org/TM/. 12 Oratoriji so nastali v okviru protireformacijskega gibanja v Italiji. Vključujejo molitve in petje pesmi. Več o tem: http://sl.wikipedia.org/wiki/Oratorij. Danes služijo za animacijo mladine za krščansko življenje in potekajo zlasti v njihovem v prostem času. Floggie (2014) opisuje izvor, pomene te besede. 13 Več o tem glej spletne strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Literary_topos. 19. 1. 2012. 14 O izvedenkah besed pod-, nad-, video- in drugih reprezentacij glej SSKJ na spletni strani: http://bos.zrc-sazu.si/cgi_new/neva.exe?name=ssbsj&expression=prezent 15 Več o tem glej spletne strani: Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje – e-novice. 16 Navajamo nekaj novejših referenc na temo razmišljanja o resnici: - Hans Urs von Balthasar (2000). Theo-Logic: Theological Logical Theory. Ignatius Press. - George Barany (1976). The Truth, the Whole Truth, and Nothing but the Truth: Variations on a Theme: The 1976 University Lecture. University of Denver. - Richard James Campbell (2011). The Concept of Truth. Palgrave Macmillan. - Michael P. Lynch (2011). Truth Pluralism, Truth Relativism and Truth-Aptness. Croatian Journal of Philosophy 11 (2):149-158. - Dimitar G. Ivano-012). The Value of Truth. Romanian Journal of Analyitic Philosophy (1):37-54. - Lloyd Strickland (2013). Philosophy and the Search for Truth. Philosophia 41 (4):1079-1094. - Donald Davidson (2005). Truth and Predication. Harvard University Press. - Susan Haack (2008). The Whole Truth and Nothing but the Truth. Midwest Studies in Philosophy 32 (1):20-35. - Louis Dupré (1989). Reflections on the Truth of Religion. Faith and Philosophy 6 (3):260-274. -Volker Halbach, Axiomatic Theories of Truth. Stanford Encyclopedia of Philosophy.
- Alphonso Lingis (2011). Truth in Reconciliation. Journal of Bioethical Inquiry 8 (3):239-243. - Cory D. Wright & Nikolaj J. L. L. Pedersen (eds.) (2010). New Waves in Truth. Palgrave Macmillan. 17 Izraz kognitivna znanost je nastal že v 70. letih 20. stoletja. Sam termin je uvedel Longuet Higgins l. 1973. L. 1977 je začel izhajati časopis Cognitive Science. Kognitivna znanost se uveljavlja kot znanost, ki proučuje odnose, ki jih inteligentna bitja vzpostavljajo z okoljem. Kognitivna znanost je sestavljena iz podpodročij: znanost o računalnikih (computational theory), filozofija, psihologija, nevrologija, lingvistika, antropologija. Več o tem glej v sestavku Scheerer Eckart (1991): U susret povijesti kognitivne znanosti. V: Šoljan N. Nikola, Kovačević Melita: Kognitivna znanost. Zagreb, Školske novine, str. 22-40. 18 Bachelard je bil sprva naravoslovec, preden se je šele relativno pozno scela posvetil filozofiji. Od 1940 do 1952 je bil profesor za zgodovino znanosti na pariški Sorboni. Poleg Poetike je Bachelard opisal psihoanalizo štirih elementov. Povezuje levo in desno polovico možganov, ne da bi plediral za holistično paradigmo. 19 Več o Bachelardovem življenju in delih glej: http://en.wikipedia.org/wiki/Gaston_Bachelard. 20 Večstransko analizo hrepenenja v njegovi nadosebni presežnosti, biblijski zasnovanosti, družbeni konteks tualnosti in v odnosu moški-ženska glej v knjigi Novak, B. Vidiki hrepenenja v šoli življenja. 21 Grški izraz pyramis izhaja iz podobe pšenične pogače. Egipčanski izraz za te pogrebne spomenike je 'mer', kar pomeni kraj vnebohoda, preobrazbe. Piramida je starim Egipčanom simbolizirala prvo zemljo, ki se je dvignila iz vode in prve sončne žarke, ki so padali na zemljo. 22 Glej Iztok Jelen: Gradiva za šesti trenerski seminar – program A. Pravice pridržane. Stopnje šahov skega spopolnjevanja – cilji in programi posameznih stopenj ter literatura. 23 V stilu sinestezije ali multivizije je Lado Jakša 23. 3. predstavljal zvok zven in pomen besede naših poetov od Vodnika do B., A. Novaka in sliko zvoka skozi verze, stališča. Zvočne enigme se prelivajo v fotografske vizije ki kot filmsko likovni fluid prežemajo vse tri medije. 24 Potrditev teze, da so Stari Grki poznali dva izraza za čas najdemo npr. na spletnih straneh: http:// www. hikoudo.com/flights/12.html in Lange, Ch. Alles hat seine Zeit. Zur Geschichte des Begriffs kairos. – http:/ /www.fridericianum-kasselde/ausst/chronos/chronostext1.html. Kronos je vsakdanje zaporedje dogajanj, medtem ko je kairos nastal preko starogrškega izraza 'keiro' (odrežem) in je soroden s 'krinein' – rezati, ločiti, razlikovati, odločiti. Kairos je sredina časov, obenem pa je njihova vmesnost. V njem so časi razlikovani. 6 Armageddon ali harmagedon je meja boja med dobrim in zlim z zmago Jezusa. Nekateri ga razlagajo kot začetek konca pred poslednjo sodbo. Zato je sinonim za apokalipso. Hebrejsko naj bi ta beseda pomenila Megiddovo goro. Mesto Megiddo leži na severnem griču današnjega Izraela in je pomenilo nekdaj križišče trgovskih poti in pomembnih spopadov. 25 Jungov pojem sinhronosti se nanaša na nenadno, nepričakovano razodevajočo vez z onostranstvom, ki se nenehno vrti za prizori tostranstva. Odgovori v pomenljivih naključjih nas prisilijo k pretehtavanju uveljavljenih zamisli. Sinhronija je intuitivna kot slutnja, sanje, vzporedno dogajanje, telepatija. 26 Glej članek: The NLP Pattern of the Month : Re-imprinting, v katerem je to tehniko odlično razložil R. Dilts na spletnih straneh; http://www.nlpu.com/Patterns/pattern4.htm (12. 12. 2010) 27 Ustvarjalci Soutripanja se trudijo razvijati humanistično noto za sodobno kulturo življenja, kjer nista v ospredju primerjanje in tekmovanje, temveč sodelovanje,medsebojno razumevanje in spoštovanje. Naš namen je širiti zavest in vzpodbujati izražanje človekove notranje, duhovne narave in njenih vrednot v vsakodnevnem življenju. Pisci so s področij Duhovne univerze, Obvladovanja čustev, Psihosinteze… 28 Psihoterapevt Bucay (2011) nam pripoveduje številne izbrane zgodbe s sveta, ki nas zdravijo, ker kažejo pot do nas. Podobno Rustja izdaja zgodbe za otroke, dušo, pogum, srce. 29 Skrbi so v angleški etimologiji weirgan dupiti, daviti. 30 Več o tem predavanju glej spletne strani: http://webcache.googleusercontent. com/search?q=cache: v3UrRs NHqeQJ:www.orisa.si/sl/knjiznica/vzgoja-otrok1%3Fshowall%3D1+king+baba+ori% C5%A1&cd=1&hl=sl& ct=clnk&gl=si 31 http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:xznDiYqqfvcJ:www.4me.si/odrasli/seminarji-za-odrasle/franklinova-metoda.html+franklinova+metoda&cd=2&hl=sl&ct=clnk&gl=si. 32 Več o tem glej spletne strani: www.marleneanbob.com/articles.htm. 33 Šabd je ime, beseda, ustvarjalna sila, duhovni zvok, svetloba, logos, sveti duh, mojster, slišni življenjski tok, zvočni tok in glasba (nebeških) sfer (Singh, 2003; 269). 34 Več o tem glej splet: http://blog.ognjisce.si/joze/2011/03/14/simbol-križa. 35 Glej Novak, B. Šola učenja v obdobju kapitalizma I. poglavje, str. 5-24. 36 Romanje v Santiago de Compostello. Glej splet: http://www.terapije.net/clanki/camino.pdf. 37 O zgodovini Jakobove poti glej splet: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jakobova_pot. 38 V nemščini je izraz za red Ordnung, v francoščini ordre, v angleščini order, v latinščini ordo in v stari grščini taxis, ki je vloga, mesto, naročilo, dostojanstvo, ukaz (Senc, 1988. 912). Z etimološkega vidika je bil družbeni red pred vesoljnim redom v smislu uravnoteženosti in umirjenosti. Tudi Chomsky piše o zamenjavi starega reda z novim. 39 Več o tem glej blog http://www.primus.si/zbirke/nezavedno/duhovno-...http://www.primus.si/ upload/files/eshop/Duhovn... 40 Beseda 'izkustvo' kaže na eksperiment. Izkustvo ni le to, kar je na poti skozi življenje pridobljeno (nem. Er-fahrung), ampak je experience – dejavno poseganje v življenje prek izkustvenega učenja (reflective experiential learning). 41 Več o imenu, pomenu in odnosu do Marije glej v wikipedijo: http://sl.wikipedia.org/wiki/Devica_Marija. 42 Alegorija je figura (in tudi literarno delo), pri kateri je abstraktni svet predstavljen s konkretnim v čutno dojem ljivi podobi. Beseda izvira iz grške besedne zveze àlla agoreio in pomeni »drugače govorim, govorim v podo bah«. Podobe predstavljajo ideje in obenem povezujejo časovne razsežnosti in te z večnostjo. 43 To navdihujočo metaforo najdemo že pri Leonardu Da Vinciju. To v Sloterdijkovem duhu pomeni, da v sebi najdemo tisto vertikalno notranjo napetost, ki nam omogoča ne le pokončno hojo k cilju, ki je antropotehnološko mojstrenje sebe in sveta, čeprav za ceno pretiravanja. Podobno kot glasbo ali šport vadimo tudi 'religijo'. 44 Več o nastanku križevega pota in molitvi glej splet: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%BEev_pot. 45 Poročilo o tem romanju je skupaj z meditacijo objavljeno na spletnih straneh: http://ursulinke.rkc.si/hisa _kruha.php?rid=166. Povezava na http://ursulinke.rkc.si/fotogalerija.php?rid=64. 46 Več o tem glej spletne strani: http://www.aktivni.si/joga-in-pilates/franklinova-metoda/ 47 Včasih se zdi, da se v odnosih otrok nismo še nikamor premaknili. Tako flamski vrtec postavlja ustvarjalne otroke na poredni stol (noty chair) in jih tako disciplinira za skupnost že pri enem letu starosti, čeprav vemo, da je otrok dojemljiv za socializacijo šele pri treh letih. 48 O epistemoloških razsežnostih znanja govorim tudi v e-knjigi Teorije zgodovine s primeri držav (ne)evropskega sveta, str. 38-54. 49 Etimologija izraza “znanje” (indoevropsko, “veid” in voida, staronem. Wizzan, lat. videre - videti, gr. ideia, eidos, lat. videre) in sansrtsko veda kaže na njegov intuitivni izvor. V finskem jeziku pomeni “tieto” “poznati pot”, “pomagati priti tja”. V nemški etimologiji sta soodnosna termina “Wissen” in “Gewissensein”. (glej Vontilainen idr. 1990). Znanje pa ne zadeva le (pedagoški) logos kot zavestno, ampak tudi “mythos” kot nezavedno strukturo naše kulture. Več o tem glej: http://de.wikipedia.org/wiki/Wissen (28. 3. 2012). 50 To poglavje primerjaj z Novak, B. Človekovo simbolno učenje o podobi sveta, III. Poglavje »O mnogoterih pomenih znanja«. Str. 93-116. Podpoglavja so: 1. Odprtost za nova znanja 2. Kako je možno obvladati spremenljive pomene znanja v množični šoli? 3. Razumevanje vloge in pomena znanja 4. Instrumentalizacija znanja in genericizem na škodo specialnih vsebin 5. Se zaradi premičnih meja znanja vrača ugled formalnemu znanju? 6. Učiteljeva pedagoško-praktična znanja kot sestavina njegove profesionalnosti 7. Avtoregulativno znanje 8. Odnosi med različnimi vrstami znanja v postmoderni družbi 8.1. Samonamensko znanje? 51 Neevklidski geometriji (q.v.) sta hiperbolična (q.v.) in eliptična geometrija (q.v.). V neevklidsko geometrijo (q.v.) ni vključen aksiom (q.v.) o vzporednicah. Nadomeščen je lahko z aksio mom: skozi vsako točko T, ki ne leži na premici p, potekata vsaj dve vzporednici premici p. Tedaj dobimo hiperbolično geometrijo (q.v.). Nado meščen pa je lahko z aksiomom (q.v.): skozi vsako točko T, ki ne leži na premici p, ne poteka nobena vzporednica premici p. To je značilno za eliptično geometrijo. 52 Tako je knjižnica Prežihovega Voranca priredila »večer pripovedi sveta« v okviru projekta »Pripovedovanje in zapisovanje ljudskih pripovedi sveta«, ki ga je organiziral Zavod za globalno učenje in razvoj projektov«. Propovedovalci so bili iz Tunizije, Zimbabveja, Afganistana, Jamaike itd. Univerza za tretje življenjsko obdobje ima več skupin, ki se nanašajo na literarne pripovedi. Ena izmed njih analizira jezik in podobe filma, ki je po definiciji tovarna sanj in domišljije. 53 Njune ideje temeljijo na Schutzovih teoretičnih predpostavkah, le-te na predpostavkah Huserla in Webra (Howcroft in Moore-Trauth, 2005: 71). 54 Radikalni konstruktivizem (avtorji kot npr. Maturana in Varela, von Foerster, von Glaserfeld) zavrača možnost obstoja objektivnega znanja, kajti vso znanje (je odvisno od oz.) temelji na strukturi tistega, ki ima znanje. Tako so objekti in subjekti znanja konstrukcije (ali operacije), odvisne od opazovalca, kar pomeni, da ne morejo biti entitete, ki bi obstajale neodvisno (Kincheloe in Horn, 2008: 264). 55 Kako bi torej lahko opredelili najsplošnejšo distinkcijo med lokalnim in globalnim znanjem? Nekatere oblike lokalnega (tradicionalnega, domorodskega) znanja so pogosto izražene s pomočjo legend, ritualov, pesmi itd. in zato še posebej kulturno osredotočene. Čeprav velja predpostavka, da so npr. nekatere sicer lahko legende podob ne legendam v nekaterih drugih skupnostih, prav zaradi tega, ker vključujejo verovanja, vrednote in določene (nespremenljive) običaje, lahko na podlagi tega razlikujemo med partikularnimi skupnostmi/družbami (Klemen čič 2009), zato ostajajo v domeni t.i. lokalnega znanja (in socialnim konstrukcijam družbene realnosti) in s tem bližje protirealističnim spoznavnim teorijam. 56 Glej spletne strani: Lipovšek, L. NPZ – nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli. http://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:lQUUfyY33ZoJ:www.zrss.si/ppt/GEO_dani_IZHODINPZja.ppt+izhodišča+nacionalnega+preverjanja+znANJA+V+OSNOVNI+Š. (22. 1. 2011) Opozoriti je potrebno, da posedovanje nekega proceduralnega znanje o tem, kako reagirati pod različnimi okoliščinami, ne vključuje sposobnosti dajanja splošnega opisa, kaj naj bi naredili pod temi okoliščinami (Pollock in Cruz, 1999: 127). 57 Več o eko šoli kot načinu življenja glej spletne strani: http://www.ekosola.si/. 58 Detajlno analizo učnih in spoznavnih stilov glej publikaciji Marentič Požarnik, M. (idr. 1995). 59 Več o modelu Integral leadership glej na spletnih straneh: http://www.integralleadership.com/4-mat.htm Yüklə 1,95 Mb. Dostları ilə paylaş:
|