Dr. Bogomir Novak oris razsežnosti simbolnih reprezentacije kot izvorov znanja in verovanja

. B. McCarthy je zasnovala svojo shemo na raziskavah Junga, Piageta, Vygotskega, Deweya, Lewina in Kolba. McCarthyjino shemo 4MAT glej na spletnih straneh http/volcano.und. nodac.edu/vwdocs/msh/ilc/ is/4mat.html. (23. 10. 2010)

60

O tem več na spletnih straneh: http://integralleadership.com/leadership-programmes-uk.php.

61 Osnovna šola Preserje pri Radomljah – Glasserjeva kakovostna šola (www.os-preserje.si) se je vključila v projekt prenove didaktike na področju ocenjevanja znanja že v letu 2006, ko se je izvajal pilotski projekt. V l. 2011 so organizirali posvet o splošnem pomenu pedagoške prakse te šole za slovensko šolo.

62 Glej spletno stran: http//volcano.und.nodak.edu/vwdocs/msh/llc/is/4mat.htlm.

Glej: Novak, B. Pomen razvoja kritičnega mišljenja v šoli za formativno spremljanje učencev

Tudi Berger in Luckmann (1988: 11), za katera je sicer realnost družbeno konstruirana, definirata realnost 'kot kvaliteto pojavov, katerih obstoj je neodvisen od našega hotenja (ne moremo si želeti njihovega izginotja) /…/', vendar sta prepričana (v nasprotju z zagovorniki realističnih teorij- op.p.), da svet sestavljajo mnogotere realnosti (1988: 29); pri čemer se razni 'sklopi znanja' družbeno uveljavljajo kot 'realnost'.

63

Danes sta najbolj znani smeri v konstruktivizmu zagotovo socialni in kognitivni konstruktivizem. Kognitivni konstruktivizem temelji na dveh različnih razumevanjih 'konstrukcije': 1. ljudje se učijo s tem, ko aktivno konst ruirajo novo znanje (ne da jim informacije 'vlivamo' v glave) in 2. ljudje se posebej učinkovito učijo, ko sami konstruirajo osebno pomembne artefakte (Clark, 2000).

64

Glavne ideje, ki podpirajo konstruktivistične teorije znanja imajo daljšo tradicijo. Povezujemo jih s Sokratom, ki je trdil, da v kogniciji (spoznanju) posameznika obstajajo trije osnovni pogoji učenja (Kanuka in Anderson, 1998).

65 Vygotski je bil prepričan, da je to, da se otroci učijo, posledica socialne interakcije z drugimi. Njegova druga ključna ideja (v smislu socialnega konstruktivizma) pa je, da je razvoj odvisen od znakovnih sistemov, v katerih posameznik 'dozoreva'. Ti znakovni sistemi vključujejo: jezik (kulture), pisavo in vrednostne sisteme (Tracey in Mandel-Morrow, 2006: 238).

66

Pri socialnih konstruktivistih imamo opravka z dvema velikima skupinama: ena se pri nastajanju znanja naslanja na mikrosocialne vidike (npr. raven medsebojnih odnosov v razredu), druga skupina pa predvsem na širše vidike ozaveščanja procesov nastajanja znanja na makro-nivoju (npr. vpliv posameznih kultur, družbenih ureditev, političnih struktur, procesov legitimiranja znanja). Obstaja pa med tema dvema skupinama tudi velika skupina teoretikov, ki upošteva komplementarnost individualnega in socialnega nastajanja znanja. To smer bi lahko imenovali socialni pragmatični konstruktivizem (Plut-Pregelj 2004: 25).

67⁹ Pri tem ne mislimo le na intelektualne procese, ampak tudi na refleksijo in regulacijo (uravnavanje) motivacije in čustev pri učenju; ne gre le za zaznavanje in sledenje zunanjim posledicam, ampak tudi za zaznavo in uravnavanje notranjih občutkov in čustev.

68 Več o tem glej 4. poglavje Letnega poročila o izvedbi NPZ v šolskem letu 2009/2010. Državni izpitni center (oktober 2010)

69 Na ta in druga vprašanja bo skušal odgovoriti mednarodni znanstveni simpozij »Kakšno znanje hočemo« v Žalcu, ki bo 13. in 14. maja 2011.

70 Ta teza odpira vprašanje različnih prevladujočih kultur v šoli sami (npr. Stoll, Bečaj, ).

71 Več o razlagi štirih učiteljevih in učenčevih stilov in vrstah znanja glej Marentič Požarnik (2000). Psihologija učenja. V tem tekstu glej Preglednico 1 na str. 134.

72 Lat. Inflatio pomeni napihovanje, naraščanje do domišljavosti, izumetničenosti in predrznosti. Edinger (2004) zastopa idejo ravnotežja med permisijo kot spodbujanje otrokove spontanosti in disciplino – vzdrževanjem strogih meja.

73 Beseda vprašanje je v starogrškem jeziku erothesis, v latinskem precor, preces, v nemškem Frage in v angleškem question. Erotetika raziskuje, kaj je z vprašanjem povezano. Erotetika (erotetics) je del logike, ki analizira vprašanje. Literatura o erotetiki je na spletu: http://en.wikipedia.org/wiki/Erotetics. Etimologija besede vprašanje nam pokaže, kaj vprašanje pomeni. Že v stari nemščini se rabi izraz Verhoer – zaznavanje, ki danes pomeni sodno zaslišanje in poizvedovanje.

74 O identitetnih teorijah in praksah transformacijske šole smo že pisali (Novak, B, Cerar, M. 2008).

75 Druge dejavnosti njihove upornosti bi našli še v različnih kulturah staršev, stanju njihove prehodne pubertete in mladosti sploh, v njihovi apatičnosti do ogromnosti znanja, grozeči nezaposljivosti, občutku odvečnosti itd.

76 Rutar Ilc, Z. (2002) govori o pomenu procesnih znanj. (Glej Zbornik prispevkov Simpozija Modeli poučevanja in učenja, Založba ZRSŠ, Ljubljana 2002.)

3 Univerzalnost simbolov oz. pojmov pomeni, da imajo enak pomen za vse člane socialne skupine. Mead (1997) pa uporablja pojem univerzalnosti še v drugem kontekstu. Vsi pojmi so univerzalni v smislu, da noben pojem ne more označevati samo enega predmeta, ampak vedno označuje množico predmetov z določenimi skupnimi značilnostmi. Behavioristična psihologija pojasnjuje naravo izkustva s pojmom odziva.

Obstaja univerzalnost v obliki odziva, ki ustreza celi množici partikularnih objektov in teh je lahko nešteto, če le imajo določene značilnosti glede na odziv. Mislim, da lahko pri vsaki navadi prepoznamo nekaj, kar ustreza različnim dražljajem; odziv je univerzalen, dražljaj pa partikularen. Tako behavioristična psihologija opredeljuje nasprotje med univerzalno obliko in partikularnim primerom." (Mead, 1997; 67). Mišljenje vedno poteka z univerzalijami, ki bi jih lahko imeli za samostojne entitete, različne od objektov, s pomočjo katerih jih mislimo. (Mead, 1997; 69).

77 Nedavno je s to razlikovanje tematiziral F. Podmenik.

78 Glej M. Crnkovič, Tri besede, 16. marec 2008, http://crnkovic.blog.siol.net/ 2008/03/16/tri-besede.

79 EU je l. 2006 kompetence opredelila kot kombinacijo znanja, spretnosti in odnosov/ naravnanosti oz. stališč. Ključne kompetence pa so tiste, ki jih vsi ljudje potrebujejo za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljan stvo, socialno vključenost in zaposlitev.

80 Več o tem pojavu glej Barle, A. (2008) spletne strani. http://www.solazaravnatelje.si/datoteke/File/ Andreja%20Barle%20Lakota.pdf. (30. 11. 2010)

2 Postmoderna pomeni prehod od prometejskega poguma pri osvajanju (koloniziranju po Habermasu) neznanih področij k prometejskem sramu zaradi antropocentrično egocentične orientacije.

4 Več o tem: Bezič, T. (2008). Učenje učenja sodelovanje učitelja in SD. Glej splet: http://webcache. googleusercontent.com/search?q=cache:pkNBoM7ZMcUJ:www.zrss.si/ppt/SSD_U%C4%8CUi

81 Wolinsky je začel delovati kot klinični psiholog in gestalt-terapevt v 70. letih. Upošteval je Reicha in Eriksona. Napisal je več knjig kot so: You Are Not, I Am that I Am, Trances People Live, Quantum Consciousness, The Tao of Chaos, Hearts on Fire, Intimate Relationships, The Way of the Human trilogy, The Beginner's Guide to Quantum Psychology, etc. Več o tem glej splet: http://shop.soundstrue.com/authors.soundstrue.com/ Stephen_ Wolinsky/.

82 Več o tem antičnem simbolu, ki je pomemben v mitologiji, alkimiji, teozofiji in pri Jungu glej spletne strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Ouroboros. (13. 5. 2010)

83 Razlikujemo pojme meta diskurz-meta-pozicija, meta-teorija; metafizika kot narativno znanje-znanost znanosti, prva filozofija.

84 Po Rancierju (2005) je politika plod nerazumetja. Kot takšna je neulovljiva v platonski diskurz. Dogaja se ji demos. Obenem pa se pri iskanju Sporazuma s Hrvaško o meji (beri: identiteti) ponujajo naši levi politiki priklad ni obrazci (ne)kulturnega boja, zato v samoobrambnem projektivnem mehanizmu simptomatsko etiketira domače panevropske intelektualce za neumne in militantne.

85 Namesto o teologije osvoboditve je danes aktualna teologija telesa, ki jo predstavlja Ch. West po konceptu Janeza Pavla II. v smislu t.i. katoliške spolne morale spoznanja resnice, ki nas bo osvobodila." (Jn 8, 32)

86 Badiou je sicer precej kompleksen filozof, ki se sprašuje tudi, kaj je ljubezen, kako je možna politika resnice, kakšna je praksa svobode itd.

87 V Mladini je 15. 7. 2016 izšel članek o njej pod naslovom Telesnost sobivanja.

88 Melanholíja (grško μελαγχολία: melancholía, dobesedno iz mélas - črn + kholé - žolč) je v splošnem stanje duševne potrtosti, malodušnosti oz. mračno razpoloženje. V modernem kontekstu se nanaša samo na duševne ali čustvene simptome depresije podobno kot že v preteklosti. V 20. stoletju govorimo o depresiji, razočaranju, nost algiji. Človek s takšnim temperamentom se imenuje melanholik. Melanholija ima sicer različne pomene v medicini, psihologiji, filozofiji, teologiji in umetnosti.

89 Dr. Maja Krajnc – predsednica Društva za širjenje filmske kulture KINO! in odg. urednica revije KINO! ter koordinatorica in izvajalka Kino-katedre za srednješolce v Slovenski Kinoteki.