Kazalo 1-2 Spremna beseda 2-5 I. Interaktivni odnosi med osebno, nacionalno, evropsko in globalno identiteto 5-52
Yüklə 1,45 Mb.
|
5. Sklepne spodbude Acemoglu, Daron, Robinson, James A. (2015) odgovarjata na vprašanje, zakaj so nekateri narodi bogati, drugi pa revni. Kot vemo, sta že A. Smith in J. Raven v različnem času pisala o bogastvu narodov. Svetovno znana ekonomista Daron Acemoglu in James A. Robinson sta na podlagi teoretskih znanj s področij ekonomije, politike in sociologije ter s pomočjo analize zgodovinskih dejstev, ki segajo od časov rimskega imperija vse do danes, utemeljila teorijo politične ekonomije, s katero osvetlita ključne vidike za učinkovit gospodarski razvoj narodov in držav oziroma razloge za njihovo zaostajanje. Uvodoma nam predstavita primer mesta Nogales, ki leži na meji med ZDA in Mehiko. Del mesta, ki spada v Mehiko, se kljub identičnim naravnim pogojem sooča z veliko večjo stopnjo kriminala, revščine in bolezni, kot tisti del mesta, ki leži v ameriški Arizoni. Zakaj je tako? Ali ni podobno med slovensko in avstrijsko Koroško ter med staro in Novo Gorico? S primeri z vsega sveta nam avtorja pokažeta, kako lahko v krajih, ki imajo enako etnično in kulturno ozadje ter enako geografsko lego in podnebje, pride do tako velikih razlik v gospodarskem in političnem razvoju. Glavni razlog za njihovo gospodarsko uspešnost (ali neuspešnost) leži v njihovih političnih in ekonomskih institucijah. Razlikujeta med ekstraktivnimi (izčrpavajoči mi) institucijami, s pomočjo katerih elite izčrpavajo preostalo prebivalstvo in posamezno nacionalno gospodarstvo, in inkluzivnimi (vključujočimi) institucijami, ki spodbujajo gospo darski napredek in blaginjo. Tako tudi pojasnjujeta, zakaj nekateri narodi in države zavračajo razvoj in propadajo, v drugih pa se življenjski standard in blagostanje večine prebivalcev povečujeta. Acemoglu in Robinson (2015) tudi pokažeta, kako usmerjati narod, da bo država gospodarsko uspešnejša. Pri tem dokazujeta, da so za dobro delujočo državo nujne take (reformirane) ekonomske in politične institucije, ki spodbujajo ekonomsko ekspanzijo in inovacije ter omogočajo bolj enakomerno porazdeljeno premoženje. Nekatere države in njihove ustanove ne spodbujajo državljanov, da bi varčevali (za prihodnost), investirali in inovirali. Pri nas manjka pravično sodstvo in raziskovalno novinarstvo. Politične ustanove so tiste, ki usmerjajo politike v službo državljanov ali pa jim omogočajo zlorabo oblasti stran od njih. Še kako pomembno je, ali deluje osnovna motivacija k ljudem ali stran od njih.  5 Že Smith (2015) podobno trdi, da se država se dvigne iz barbarstva, ko poskrbi za mir, zmerne davke in pravično upravo.
Literatura
- Bahovec, I. (2009). Postmoderna kultura in duhovnost. Religioznost med new agem in krščanstvom. Ljubljana, IRSA. - Bahtin, M. (2010). K filozofiji dejanja. Ljubljana, - Bauer, J. (2008). Princip človeškosti : zakaj smo po naravi nagnjeni k sodelovanju. Ljubljana : Študentska založba. - Campbell, C. (1998). Skrivnost in moralnost modernega potrošništva. Družboslovne razprave. Let. 14, št. 27/28 (1998), str. 11-25. - Campbell, C. (2001). Romantična etika in duh potrošništva. Ljubljana, SH.
- Fisher, H. (1993). Anatomy of Love – a Natural History of Mating, Marriage, and Why We Stray. Quill. - Fisher, H. (1999). The First Sex – the Natural Talents of Women and How They are Changing the World. Random House. - Fisher, H. (2004). Why We Love: The Nature and Chemistry of Romantic Love. Henry Holt. - Fisher, H. (2009). Why Him? Why Her?: Finding Real Love By Understanding Your Personality Type. Henry Holt USA-Canada. - Freud, S. (2007). Spisi o družbi in religiji. 1. natis. Ljubljana : Društvo za teoretsko psihoanalizo. - Friedman, Th. (2009). Vroč, raven in nagneten svet : zakaj potrebujemo zeleno revolucijo - in kako lahko ta obnovi Ameriko. 1. izd. Tržič : Učila International. - Füredi, F. (2003). Culture of fear : risk-taking and the morality of low expectation. Rev. Ed., reprinted. London, New York: Continuum. - Goleman, D. (2010). Socialna inteligenca. Nova veda o odnosih med ljudmi. Ljubljana. - Golobo, Ž. (et al., 2010). TUDI JAZ : pri(po)ročnik za soočanje z globalnimi izzivi. Ljubljana, Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti. - Gruen, A. (2009). 50 obredov za življenje. Celje, MD. - Grün, A. & Zeitz, J. (2011). Bog, vest in denar. Ljubljana, Družina. - Hollstein, W. (ured., 1973). Sozialarbeit unter kapitalistichen Produktionsbedingungen. Frankfurt/Main, Fischer Tashenbuch. - Hribar, T. (2001). Trojno sesutje Zahoda. V: Ampak. Letn. 2, št. 11 (nov. 2001), str. 4-8. -Hribar, Tine (1991). Tragična etika svetosti: Sofoklova Antigona v evropski in slovenski zavesti. Ljubljana, SM. - Jäger, W. (2009). Vsak val je morje in drugi spisi : mistična duhovnost. 2. izd. Petrovče : Društvo Znamenje. - Jung, Hwa Yol, (Ed. 2002). Comparative Political Culture in the Age of Globalization: An Introductory Anthology. Lanham, Md.: Lexington Books.
- Knowles, M. S., (et al. 1984). Andragogy in action: Applying modern principles of adult education. San Francisco: Jossey-Bass. - Kocijančič, G. (2009). Razbitje. Sedem radikalnih esejev. Ljubljana, Študentska založba. - Kovacs, L. (2007). Building a Reality Based Relationship: The Six Stages of Modern Marriage. PHD, MFT. - Lukas, E. (2002). Vse se uglasi in izpolni. Vprašanja, ki si jih zastavljamo na starost. Celje, MD. - Makarovič, J. (2009). Stvarjenje človeka. Antropologija ljubezni. Maribor, Litera. - Milivojević, Z. (2002). Formule ljubezni. Kako ne uničiti lastnega življenja, ko iščete pravo ljubezen. Ljubljana, Zoemi. - Novak, B. (2009). Coaching v funkciji avtonomije udeležencev edukacije = (Coaching helps achieve autonomy of pupils and teachers). V: MEGLIČ, Drago (ur.). Avtonomija šole - nekoč in danes : zbornik prispevkov z 2. posveta ob 200-letnici šolstva v Črenšovcih, Črenšovci, 13. in 14. 2. 2009. Črenšovci: Osnovna šola Franceta Prešerna, 2009, str. 15-20. - Novak, B. (2009). Prenova slovenske šole. Perspektive evalvacije in razvoja vzgoje in izobraževanja. Ljubljana, Pedagoški inštitut. - Soros, G. (2001). Open Society: Reforming Global Capitalism. Public Affairs. - Salecl, R. (2010). Izbira. (Choice) 1. izd. Ljubljana : Cankarjeva založba. - Savićević, D.M. (2003). Komparativna andragogija. Beograd: Institut za pedagogiju i andragogiju Filozofskog fakulteta Univerziteta u Beogradu, str. 21-49. - Sen, A. (2006). Identity and violence. The Illusion of Destiny. London, The Illusion of Destiny. London, New ork, W.W.Notron Company. - Senge, P. (2001). The fifth discipline fieldbook : strategies and tools for building a learning organization. London, Nicholas Brealey. - Simon, H. (2010). Skriti zmagovalci 21. stoletja. Ljubljana, Planet GV. - Smith Adam (2015). Bogastvo narodov. Ljubljana - Spengler, O. (orig. Der Untergang des Abendlandes, 1917, 2009). Zaton zahoda : oris morfologije svetovne Zgodovine. I. del. Ljubljana : Slovenska matica. -Stiglitz, Joseph (2015). The great divide. Unequal societies and what we can do of it. New York. - Vas, S., R. (2008). Meditacija. Cangura.com. - Whitmore, J. (2002). Coaching for performance : GROWing people, performance and purpose. 3rd ed. London, Naperville, USA : Nicholas Brealey. - Wilber, K. (2001). The eye of spirit : an integral vision for a world gone slightly mad. 3rd ed., expanded. Boston, London : Shambhala, cop. - Zohar, D. (2000). Duhovni kapital. Ljubljana, DZS. - Zupančič, B., M. (1989). Bitje in hrepenenje. 1. izdaja. Ljubljana, Komunist. - Zupančič, B. M. (1992). Od blaznosti do blagoslova. Esej o sreči in duši. Ljubljana, Revija 2000. - Zupančič, B. M. (2009). Prva od suhih krav. 1. izd. Ljubljana, Cankarjeva založba. - Zupančič, B. M. (2011). Tembatsu : druga od suhih krav. Strasbourg, samozal., 2011 (Domžale, Media Print Gostič). - Zupanič, G. (ured., 2011). V razmislek: strategije naše prihodnosti. Ljubljana, Amalietti. - Zupančič, B., M. (ured., 2012). Tretja od suhih krav. O razlogih za razsulo. Domžale, Samo založba. -Žižek, S. (2012). Življenje v času konca. Ljubljana, CZ. - Žižek, Slavoj (2015). Antigona. Ljubljana, Analecta.
http://www.eurydice.org/Documents/struct2/frameset_EN.html - Novi pristopi - sodelovalno (kooperativno) učenje. ALMA – Vodnik za učitelje. Spletne strani: http://www2.arnes.si/~osljptvl1s/skupina2/alma/koop.html. (29. 6. 2010) - Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (2009). Izkoriščanje moči in potenciala učenja ter izobraževanja odraslih za uspešno prihodnost. Belemski akcijski načrt. Belem, Confintea VI. Glej spletne strani: http://arhiv.acs.si/CONFINTEA_VI/ Belemski_akcijski_nacrt.pdf. (23. 11. 2010) - Pogoji za pridobitev republiške in Zoisove štipendijehttp://www.ess.gov.si/slo/ predstavitev/ informacije/ kataloginfjavnega znacaja/2estipendije.htm - Razpisi kadrovskih štipendij 2005/2006: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/ Stipendije/ RKS/rks.asp. - Salecl, R. Upam, da se bo misel zbudila. Primorske novice, 22. 10. 2010, spletne strani: nhttp://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Upam-da-se-bo-misel-zbudila.aspx. (29. 11. 2010) - Sporočilo Komisije (2010). Evropa 2020. Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Bruselj. http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_v1.pdf (30. 11. 2010). - Ule, M. (2008). Za vedno mladi? Socialna psihologija odraščanja, (Zbirka Psihologija vsakdanjega življenja). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 276 str., graf. prikazi, tabele. Glej tudi spletne strani: http://csp.fdv.si/media/books/bookindex/ soc_psi_ odr_kaz. pdf. - Zaključna konferenca projekta ESS (2014). Razvijamo temeljne zmožnosti odraslih in odkri vamo skrito znanje. El. zbornik. Ljubljana : Andragoški center Slovenije. - Zavod RS za zaposlovanje. Glej: http://www.ess.gov.si/ - Zupančič, M. Proces individualizacije in duhovna pot. Spletne strani: http://www.pozitivke. net/article.php/ 2004091423380728/print. Vrh obrazca
Dno obrazca 1 Več o tem glej na spletu: http://www.ualr.edu/jdrobso. (september 2007). 2 Badioujev opus je dobro opisan v nemški wikipediji: http://de.wikipedia.org/wiki/Alain_Badiou 3 Precht (2010) skuša filozofsko, moralno in nevroznanstveno odgovoriti na vprašanje, kdo sem jaz. Sprašuje se še, ali bog obstaja. Kaj je resnica? Je človek po naravi moralen? Bi morali dovoliti evtanazijo? Smemo jesti živali? Lahko kloniramo ljudi? Ali potrebujemo lastnino? Ima življenje smisel? Vsi si kdaj zastavimo vprašanja, ki človeštvo vznemirjajo že stoletja, pa nanje ne najdemo odgovora ali pa se izgubimo v zapletenih filozofskih razmišljanjih. Njegova knjiga je prevedena v 16 jezikov. 4 V članku Novak, B. Alternativni pomen pozitivne revolucije govorim o tem, da metoda pozitivne revolucije (de Bonova sintagma) ni več reševanje problemov, ampak je poizvedovanje vrednotenja. Doslej je prevladovala negativna revolucija z velikanskimi žrtvami, medtem ko pozivna izhaja iz lateralnega mišljenja. 5 Njegova pomembnejša dela so še Childhood and Society (1950), Young Man Luther (1958), Identity: Youth and Crisis (1968), Adulthood (1978) in The Life Cycle Completed (v soavtorstvu, 1987). Doslej ga v slovenščini še nismo imeli priložnosti brati, nemara tudi zaradi izjemne slogovne in izrazne zahtevnosti. 6 Več o tem glej splet: www.europemci.com 7 Organizacija 'Knowledge centre' RR & CO. d.o.o. Dunajska cesta 20. Ljubljana Slovenija. O njej je več javljeno na spletu: http://www.cytothreat.eu/index.php/partnerss/8-rrco. 8 Prevzeto z bloga Stavrasa Dimasa glej splet: http://ec.europa.eu/commission_barroso/ dimas/index_en.htm. (22. 1. 2010) 9 Meadows Donella H. et al. so že l. 1974 dokumentirano dokazovali meje gospodarske rasti. V tistem času je izšel tudi filozofski zbornik o mejah spoznanja. Kljub znanim Steinerjevim tezam o krizi kapitalizma sta vodilna politika Thatcherjeva in Reagan skušala revitalizirati liberalno ekonomijo z doktrino čikaške šole v začetku 90. let. . Inštitut za delavske študije, knjigarna Azil in založba Sophia so priredile na to temo simpozij Kaj je kapital?, 2. 03. 2015, ob 18. uri v atriju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubljani. 10 Najpomembnejša značilnost naroda je samoopredelitev. Narodna zavest nastane na osnovi več značilnosti: jezik, kultura, politično organiziranje ter skupni strateški cilji, zgodovinska zavest, rodovna oz. genetska povezanost, družbene komunikacije, vera, skupno ozemlje ali zavest o ozemlju, skupno gospodarstvo. 11 Organizacija 'Knowledge centre' RR & CO. d.o.o. Dunajska cesta 20. Ljubljana, Slovenija. 12 Prevzeto z bloga Stavrasa Dimasa glej splet: http://ec.europa.eu/commission_barroso/ dimas/index_en.htm. (22. 1. 2010) 13 O tem pišeta tudi Strangman, N. & Hall, T. (2009). Background knowledge. Glej splet: http://www. cast. org/publications/ncac/ncac_backknowledge.html. 14 Prevzeto z bloga Stavrasa Dimasa glej splet: http://ec.europa.eu/commission_barroso/ dimas/index_en.htm. (22. 1. 2010) 15 Leta 1999 je skupina znanstvenikov s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo, ki jih je vodil prof. John Allman, odkrila, kakšno vlogo pri človekovem obnašanju igrajo tako imenovani vretenasti ali Economovi nevroni. Gre za nevrone, ki so jih v velikih grozdih odkrili samo pri človeku, šimpanzih, nekaterih velikih opicah in v zadnjem času (v manjšem obsegu) pri nekaterih kitih, ter indijskih in afriških slonih. Nevrone so poimenovali po njihovem odkritelju Constantinu von Economu, vendar so šele Allmanovi raziskovalci odkrili njihovo funkcijo. 16 Več o tem glej Radej: Problem družbene integracije, SAZU 7. Nov. 2012. 17 Glej Brague, R. (1992), Europe, la voie romaine. Paris, Criterion. 18 Mehanizmi produkcije globalne kulture so predstavljeni v izjemnem delu Michaela Hardta in Antonia Negrija (2002). Imperij'. Slovensko sociološko društvo je v času 24. – 26. oktobra 2014 v Hotelu Park priredilo simpozij na temo Ekonomija in družba. Izhaja iz predpostavke, da post-moderna sociologija izpolnjuje nalogo razumevanja gospodarstva v kapitalistični družbi z analizo njenih predpostavk. Skuša revitalizirati Webrove in Durkheimove »Sozialökonomik«, Marxove kritične analize kapitalističnega ekonomskega sistema in drugih analitičnih instrumentov. To ji omogoča diagnosticiranje krize in iskanje njenega preseganja pri nas in v svetu. Radi bi vedeli, od kod vitalnost neoliberalne ekonomije, ki je tako pogosto kritizirana. 19 Inštitut za delavske študije je priredil predavanje 18. letnika "Država" dr. Primož Krašovec: "Država, sred nji razred in nacionalni interes", 26. 02., ob 19. uri v sindikalni dvorani Stare mestne elektrarne - Elektra Ljubljana na Slomškovi 18 v Ljubljani. 20 To razmerje sem analiziral v prispevku Novak, B (2010). Odnos med kozmopolitskim in provincialnim pri Slovencih. [Ljubljana: http://www.gsoft.si/novak_bogomir/A087_kozmop_prov.rtf. [COBISS.SI-ID 1987927] 13. strani. . Več o Robertu Mayu glej wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Robert_May,_Baron_May_of_Oxford- 6. 6. 2011. Več o življenju in delu Stiglitza glej splet: http://en.wikipedia.org/wiki/Joseph_Stiglitz (6. 6. 2011) 21 »Dezartikulacijo« ali razkrajanje, drobitev perifernih gospodarstev je med prvimi proučeval Samir Amin, Accumulation a l'echelle mondiale, Ifan in Anthropos, Dakar in Pariz, 1971. »Razvoj v nerazvitost« pa je anali ziral André Gunder Frank (1967): Capitalism and Underdevelopment in Latin America, Monthly Review Press. 22 Več informacij o projektu in društvu: www.thevenusproject.com www.thezeitgeistmovement.com in www.zeitgeist.si 23 Glokalizacija je protisloven pojem. Selitev kapitala k virom profita, negira vse lokalno, ki ni konkurenčno. 24 6. številka revije Razpotja 2012 je tematska za potrošništvo. 25 Ta preglednica je prirejena po Bulčevi preglednici (Bulc, 2008), ki jo je predstavi na 3. letni konferenci: kakovost za prihodnost. 26 Več o tem glej Felber Ch. Welfare oeconomy. 27 Več o tem glej Mulej, M. http://www.slideshare.net/OutBoxSI/iz-sedanje-krize-izobilja-z-inovacijo-navad-ali-propadom-civilizacije#btnNext. (4. 12. 2012) 28 Opredelitev različnih ukrepov za varovanje okolja glej na spletu: http://ec.europa.eu/environment/ climat/campaign/news/list_news_sl.htm (22. 1. 2010). 29 Dost je bilo že povedanega o tem, česa nam je dost, čas je, da si povemo, kaj hočemo in kaj zmoremo! Od 16. 12, Društvo na Youtube kanalu »Zdaj pa Dost« od 16.12. 2012 dalje objavlja intervjuje, pogovore, razgovore o tem, kaj so alternative temu zastarelemu družbenem sistemu. 30 Glej prispevek Žižek, S. (2010): »Capitalism and the assault of reason« 8. novembar 2010. http://www.abc.net.au/religion/articles/2010/11/08/3060395.htm> (22. 3. 2011) 31 Po zaključku raziskovalnega projekta Oblikovanje, razvoj in raba pojma Evropa v slovenskih medijih od l. 1954 do danes, ki je potekal na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, je PI priredil mednarodno konferenco Evropske vrednote pod vprašajem - Diskurzivne konstrukcije Evrope. Na njej so sodelovali poleg slovenskih raziskovalcev tudi nekateri ugledni znanstveniki svetovnega slovesa (zlasti s področja zgodovine in analize diskurza). Konferenca je potekala 11. in 12. marca 2011 v City Hotelu v Ljubljani. 32 Glej članek Stankovič, Aleksandra, Novak, Bogomir. Ekološka interpretacija prepletanja različnih identitet. [Ljubljana: B. Novak, 2010]. 20 str. http://www.gsoft.si/novak_bogomir/A079_Identiteta_S_N.rtf. 33 Glej članek 12 poglavij o EU-spletne strani: http://europa.eu/abc/12lessons/ lesson_1/index_sl.htm. 34 Glej vsebino dokumenta Evropa 2020: Komisija predlaga novo gospodarsko strategijo v Evropi na spletni strani: http://europa.eu/rapid/ pressReleasesAction.do?reference=IP/ 10/225&format=HTML& aged=0& language=SL&guiLanguage=en (22. 11. 2010) 35 Na zasedanju Evropskega sveta 23. marca 2010 so voditelji Evropske unije pripravili načrt „Evropa 2020“ – strategijo za okrepitev konkurenčnosti EU ter ustvarjanje večje rasti in več delovnih mest. Gre za novo industrijsko, poslovno in inovativno politiko. Verjetno je, da slovenski osnutek Raziskovalne inovativne strategije (RISS) izhaja iz te podlage. 36 Glej spletne strani: http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_part1_v1.pdf. (30. 11. 2010). 37 Intervju Zygmunta Baumana »Dnevniku« - Autori Blaže Mezi i Uroš Škerl Kramberger: »Zygmunt Bauman«, ,Objektiv/Dnevnik; 29. januar 2011; 38 V l. 2009 je odbor DZ Slovenije sprejel Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. 2 Glej dispozicijo Citizenship and National Identity - Slovenia from a Comparative Perspective. Državljanstvo in nacionalna identiteta - Slovenija v primerjalni perspektivi. Start: 7/1/2004. End: 6/30/2007. Homepage: http://sicris.izum.si/search/prj.aspx?lang=slv&id=4144. . Več o tem glej Mulej, M. http://www.slideshare.net/OutBoxSI/iz-sedanje-krize-izobilja-z-inovacijo-navad-ali-propadom-civilizacije#btnNext. (4. 12. 2012) 39 Opredelitev različnih ukrepov za varovanje okolja glej na spletu: http://ec.europa.eu/environment/climat/campaign/news/list_news_sl.htm (22. 1. 2010). 40 Dost je bilo že povedanega o tem, česa nam je dost, čas je, da si povemo, kaj hočemo in kaj zmoremo! Od 16. 12, Društvo na Youtube kanalu »Zdaj pa Dost« od 16.12. 2012 dalje objavlja intervjuje, pogovore, razgovore o tem, kaj so alternative temu zastarelemu družbenem sistemu. 41 Kot vemo se je Hegel v vseh svojih delih zavzemal za vzpon duha od najnižje do najvišje stopnje od subjektivne stopnje do objektivne in absolutne po sistemu dialektične triade v smislu teze, antiteze in sinteze. Yüklə 1,45 Mb. Dostları ilə paylaş:
|